Takrat je pomislil, da bi bilo mogoče človeka dokončno streti in uničiti, če bi ga prisilili, da bi opravljal popolnoma nekoristno in nesmiselno delo. O tem je pisal v Zapiskih iz mrtvega doma, ki so poleg Ponižanih in razžaljenih njegovo najbolj avtobiografsko delo.

V oddaji nas bo zanimalo, kakšna je narava in struktura "nesmiselnih" služb dobrih 170 let pozneje, katera so torej "nekoristna" dela 21. stoletja. Po mnenju ameriškega antropologa Davida Graeberja (med drugim je bil profesor na Univerzi Yale, aktivist in deklarirani anarhist, kar ga je stalo tudi profesure) so to zaposlitve, sestavljene iz nalog, ki jih celo človek, ki jih opravlja, pojmuje kot nepotrebne ali celo škodljive. Meni, da se nesmiselna dela najbolj množijo ne v javnem, ampak v zasebnem sektorju – v tistem segmentu, ki naj bi bil odgovoren za učinkovitost podjetja: v menedžmentu, še natančneje, v njegovem srednjem sloju. (Graeber sicer slovenskim bralcem ni neznan. Njegova knjižna uspešnica Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je bila protikapitalistična analiza, ki je po finančni krizi pritegnila številne bralce. V slovenščini lahko beremo tudi njegove Fragmente anarhistične antropologije in delo Utopija pravil: O tehnologiji, neumnosti in skrivnih radostih birokracije ter knjigo Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva.)

Mnogi umetniki opravljajo vrsto neumetniških služb, ki jim umetniško delo sploh omogočajo. Zanimalo nas bo, kakšno je razmerje med družbeno in ekonomsko vrednostjo umetniških poklicev in zakaj po nedavni raziskavi o delu v kulturno-umetniškem sektorju kar dva od treh kulturno-kreativnih delavcev pri nas premišljujeta o odhodu iz sektorja.

Po raziskavi avtoric Eve Matjaž, Polone Černič in Teje Kosi sekundarne ustvarjalne dejavnosti in podporne dejavnosti v kulturno-kreativnem sektorju opravlja kar 61,2 % od skoraj polovice delavcev, ki si z osnovno dejavnostjo ne morejo zagotoviti preživetja. Medtem ko je za nekoga komercialno ustvarjalno in/ali podporno delo v KKS-ju izpolnjujoče, za drugega predstavlja nujno zlo, da poleg umetniškega ustvarjanja lahko preživi. Preostalih 38,9 %, ki si z osnovno dejavnostjo ne more zagotoviti preživetja, pa poprime za najrazličnejša manj in bolj zahtevna dela zunaj kulturno-kreativnega sektorja: od čiščenja, dostav in fizičnih del v gradbeništvu.

V oddaji se bomo pogovarjali tudi z eno najpomembnejših danskih pesnic, Pio Tafdrup, ki je bila letos častna gostja Dnevov poezije in vina in se preživlja izključno s pisateljevanjem, ter predstavili italijanski kolektiv Cinetico, ki je nastopil na festivalu Mladi levi in katerega člani za preživetje opravljajo različna dela.

Gostje v studiu: plesalki in koreografinji Nataša Živković in Barbara Kanc, Eva Matjaž iz Sindikata za ustvarjalnost in kulturo ZASUK ter dr. Blaž Kosovel, avtor spremne študije k prevodu Graeberjeve knjige Bulšihti, ki jo je nedavno izdala založba *cf.