Portret ameriških vojakov, ki na vrhu tega pacifiškega otoka dvigujejo zastavo po zmagi nad japonskimi vojaki, je bila še dolga leta simbol ameriške odločenosti, da se med drugo svetovno vojno bori za vsako ped - in jo tudi osvoji. Fotografijo Dviganje zastave na Ivo Džimi je posnel 23. februarja 1945 kot dopisnik agencije Associated Press (AP). Po vojni je Rosenthal zapustil AP in se pridružil San Francisco Chroniclu, a v 35 letih ni več posnel tako znane fotografije.

Posnetek petih marincev, ki dvigajo zastavo na Mount Suribachiju, mu je leta 1945 prinesel tudi Pulitzerjevo nagrado, postal pa je tudi največkrat reproducirana fotografija v ameriški zgodovini. Ponatisnili so jo na milijonih znamk in plakatih ministrstva za finance, kot skulpturo pa so jo reproducirali tudi na washingtonskem vojnem spomeniku, posvečenem padlim marincem.

Rosenthalova zapuščina svetu
"Ta podoba, neštetokrat reproducirana po vsem svetu, je Joejeva zapuščina svetu in bo večno živela naprej, čeprav je on umrl," je novico o smrti pospremil Santiago Lyon, direktor fotografije pri AP-ju, za katero se je Rosenthal podal na vojno območje. Ko se je javil v ameriško vojsko, da bi v njej služil kot fotograf, so ga namreč zavrnili, a mu je kljub temu uspelo z objektivom loviti vojne podobe.

Marinci niso pozirali
Rosenthal pa se je moral kmalu začeti otepati obtožb, da je posnetek nastavil in da so mu marinci pozirali. A fotograf je do konca vztrajal, da je posnetek nastal povsem spontano in da njegove moči ni povsem dojel do takrat, ko je bila slika že razvita. Ne gre pa zanikati, da je imel pri posnetku njegov avtor veliko sreče, saj so isti dan, kot je nastala fotografija, zastavo Američani že dvignili, a je njen dvig Rosenthal zamudil, ovekovečilo pa ga je pet drugih fotografov. A izkazalo se je, da je bila zastava premajhna, zato so jo nadomestili z večjo, kar pa je ujel Rosenthal.