Ognjenik Etna, ki je visok kar 3300 metrov, je že 2.700 let predmet zapisov in je, kot so zapisali na Unescu, ognjenik z najbolje dokumentirano zgodovino izbruhov.

Redne "predstave" za znanstvenike
Zaradi raznolikih in dostopnih vulkanskih pojavov, kot so vrhovi kraterjev, stožci iz pepela, potoki lave, jame in depresija Valle de Bove, je Etna ena izmed referenčnih točk za raziskovalce. Stari Grki so verjeli, da je pod goro delavnica boga kovačev, ognja in ognjenikov, Hefajsta, prav tako pa naj bi Zevs pod njo ujel smrtonosno stoglavo pošast s kačjim repom, Tifona.

Etna je torej eden najbolje proučenih ognjenikov na svetu in še naprej pomembno vpliva na razvoj vulkanologije, geofizike in drugih znanstvenih disciplin. Splošno poznavanje Etne in njen pomen za znanost, kulturo in izobraževanje sta po prepričanju Unesca svetovnega pomena.

Catania v senci nevarnosti
Obseg Etne, ki je v bližini mesta Catania, meri okrog 200 kilometrov. Ognjenik je pred približno 500.000 leti ustvarila serija podvodnih izbruhov na obali Sicilije.

Izbruhi iz osrednjega kraterja se še danes periodično ponavljajo (zadnji je bil še januarja 2012). Lava, ki teče proti njenemu vznožju, občasno ogroža vasi, ki se razprostirajo po pobočju ognjenika do višine 800 metrov.

Izbruhi Etne so že večkrat v zgodovini prizadeli Catanio, skoraj popolnoma pa je mesto uničil izbruh leta 1669, po katerem je bilo mesto prenovljeno v baročnem slogu.

Leta 1987 je bil ustanovljen Nacionalni park Etna.

Sirija: Uvrstitev na malo manj laskav seznam
Na srečanju v Phnom Penhu sicer Unescov odbor za kulturo dediščino odloča o vpisu kar 31 novih lokacij na seznam svetovne kulturne dediščine. Včeraj je svet obkrožila vest, da so na seznam ogrožene svetovne kulturne dediščine uvrstili šest krajev v Siriji: stara mestna središča Damaska, Alepa in Bosre, Palmiro, gradova Crac des Chevaliers in Kalat Sadah Al Din, ki je znan tudi kot Saladinova trdnjava, ter vasi na severu države.

So poročila zanesljiva?
Sklad ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ugotavlja, da imajo pomanjkljive in nepreverjene informacije o stanju kulturne dediščine v Siriji; na razpolago imajo sicer poročilo tamkajšnje vlade, a menijo, da ne odraža nujno dejanskega stanja.

Boji v Siriji so se začeli marca 2011, do zdaj pa so po podatkih ZN-a zahtevali že več kot 90.000 življenj. Predvsem v mestu Alep potekajo hudi boji, med drugim je požar zajel staro citadelo. Aprila je bil v mestu uničen tudi minaret mošeje Omajadov, ki je bil zgrajen v 8. stoletju, v 13. stoletju pa so ga prenovili.