"Pasijon, ki predstavlja trnovo pot, je imel tudi sam trnovo pot do vpisa na seznam, a s srečnim koncem," je povzela državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Povedati velja, da so se dejavnosti za pripravo nominacije začele že leta 2012, a prvi poskus ni bil uspešen. Pripravljavci z ministrstva in Škofje Loke so nato dodatno utemeljili in prilagodili nominacijo, da je odgovarjala vrednotam in terminologiji Unesca.

Večkratno "piljenje" nominacije
Spremenjeno nominacijo so podali lani, a so se znova pojavili zapleti. Ocenjevalna skupina je namreč zavrnila nominacijo, ker ni bilo izpolnjeno zagotovilo, da se nacionalni register nesnovne kulture dediščine redno posodablja. Šlo je le za zaplet glede dostopa do posodobitve oziroma za tehnično spremembo, kar so predlagatelji nato prejšnji teden pojasnili v Adis Abebi, kjer je zasedal medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

"Pokazali smo, da je register stalno posodobljen in da je tudi ta peti kriterij izpolnjen," je potek dogodkov opisala nekdanja veleposlanica Slovenije pri Unescu in vodja slovenske delegacije Magdalena Tovornik. Kot je pojasnila, so se trudili s tem seznaniti vseh 24 članov odbora, vendar na koncu glasovanja sploh ni bilo, ker je predstavnik ocenjevalne skupine sprejel pojasnilo in spremenil stališče. Tako je bil Škofjeloški pasijon brez glasovanja odbora sprejet na seznam.

Široka podpora skupnosti
Pri pripravi nominacije je bila cela vrsta sodelujočih, kandidaturo je podprlo kar 38 organizacij, ustanov oziroma društev, iz česar se vidi široka podpora in široka vključenost lokale skupnosti in prostovoljcev v projekt. "Zdaj imamo izziv, da se pasijonci še bolj povežemo," je izpostavil predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar in dodal, da že gledajo naprej. Najprej bodo pripravili večer za pasijonce in zahvalno mašo.

"Po eni strani smo dobili laskavo priznanje, po drugi strani pa je to velika obveznost," že gleda naprej tudi škofjeloški župan Miha Ješe. Kot je ocenil, je to neka nova etapa pri pripravi pasijona, ki prinaša nove obveznosti, a hkrati tudi nove možnosti. "Imeli bomo večje škornje in jih bomo tudi zapolnili, tako da bo pasijon leta 2021 še bolj impozanten," je zagotovil.

Naslednji vpis - kurenti?
Ješe je prepričan, da je uspeh Škofjeloškega pasijona lepa spodbuda ne le za Škofjeločane, ampak predvsem za prostovoljstvo in tudi druge, ki vodijo uspešne projekte. Ministrstvo si intenzivno prizadeva za to, da bi na seznam Unesca vnesli tudi druge enote slovenske nesnovne kulturne dediščine. V slovenski register je vpisanih 56 enot dediščine, prvi pa je bil prav Škofjeloški pasijon, ki je prva slovenska enota tudi na svetovnem zemljevidu nesnovne kulturne dediščine. Ta zdaj šteje 366 enot.

"Verjamemo, da to ni zadnji slovenski vpis," je poudarila v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Ksenija Kovačec Naglič, ki je pojasnila, da so v postopku nominacije obhodi kurentov, v pripravi pa so še tri nominacije. Marca prihodnje leto naj bi oddali kandidaturo za klekljanje čipk in internacionalno prijavo za suhozidno gradnjo, v dogovarjanju z Avstrijo pa je tudi kandidatura tradicionalne vzreje lipicancev.