V vseh podprtih projektih sodeluje 25 organizacij iz Slovenije, med njimi pa so štiri uspešne kar z dvema projektoma. To so Mesto žensk, Založba Goga in Pionirski dom, ki so uspeli kot vodje in še v vlogi partnerja, Lutkovno gledališče Ljubljana pa je partner v dveh projektih.

Rekordno število projektov s slovenskimi organizacijami
Med 106 projekti, združenimi pod imenom Kultura in izbranimi na evropski ravni, je letos sicer rekordno število takšnih, v katerih sodelujejo slovenske organizacije, so sporočili iz Zavoda Motovila, v sklopu katerega deluje Center Ustvarjalna Evropa. Poleg petih s slovenskim vodjo v 23 odobrenih projektih sodeluje še 24 slovenskih partnerjev.

Organizacije so tako kot vodja ali partner vključene v 28 projektov, to pa je 26 odstotkov vseh uspešnih prijav. Ustvarjalna Evropa bo skupno za 106 projektov namenila 44,6 milijona evrov. V podprtih projektih sodelujejo organizacije iz 34 držav, stopnja uspešnosti na razpisu pa znaša rekordnih 30 odstotkov. Pri Motovili odstotek razlagajo, da je tako zaradi manjšega števila prijav in nekoliko višjega proračuna.

Nadpovprečna stopnja uspešnosti
Slovenija zaseda izredno visoko, in sicer šesto mesto po številu podprtih projektov s slovensko udeležbo, kar je nadpovprečna stopnja uspešnosti, saj je ta kar 38-odstotna.

Slovenske organizacije skupaj ustvarjajo 165 mednarodnih povezav s partnerji iz 28 držav. Letos največ sodelujejo s partnerji iz Italije (15), ki slovenske organizacije tudi največkrat povabijo k sodelovanju, Nemčije (12), Belgije in Združenega kraljestva (v obeh primerih po 11 organizacij) ter Poljske (10).

Največ podprtih projektov je s področja uprizoritvenih umetnosti (46 odstotkov), med njimi prevladujejo projekti s področja glasbe in gledališča. Sledijo projekti s področja kulturne dediščine (24 odstotkov), vizualnih umetnosti (15 odstotkov) in drugih področij.

Spodbujanje nadnacionalne mobilnosti
Največkrat opredeljena prednostna naloga v podprtih projektih je spodbujanje nadnacionalne mobilnosti, sledijo izobraževanje in usposabljanje z namenom izboljšanja zmogljivosti sektorja, razvoj občinstev ter medkulturni dialog. Še vedno pa ostajajo na repu projekti, ki se ukvarjajo z digitalizacijo in novimi poslovnimi modeli. Nekaj projektov se bo osredotočalo na zapuščino evropskega leta kulturne dediščine.

Opazna je sprememba trenda glede statusa slovenskih organizacij. Med uspešnimi domačimi prijavitelji je tokrat prvič nekoliko večje število javnih zavodov (13) v primerjavi z nevladnimi organizacijami (12). Na zemljevidu so se poleg Ljubljane, kjer ima sedež večina podprtih organizacij, letos znašla še štiri mesta: Maribor (Umetnostna galerija Maribor in Društvo X-OP), Nova Gorica (Univerza v Novi Gorici), Novo mesto (Založba Goga) in Murska Sobota (RIS Dvorec Rakičan).