" nam na Prešernov rojstni dan na srce polaga ministrica za kulturo.

Zamisel, da bi rojstni dan pesnika Franceta Prešerna proslavili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila ob 200-letnici pesnikovega rojstva. V nekaj letih se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo ministrico povprašali, kaj ta dan pomeni zanjo.

Se dovolj zavedamo njenega pomena ali bi jo bilo treba bolj postaviti v ospredje?
Postaviti kulturo bolj v ospredje je vedno dobro. Še posebej takrat, ko velja spomniti na vrednote, na katere pozabljamo ali pa jih potiskamo v drugi plan. V naravi umetnosti je, da izostri vprašanja o nas samih, o skupnosti, v kateri živimo in o družbi, v kateri bi bilo lepše in bolj polno živeti.

Pogosto slišimo očitke, češ da je kulturna ponudba v Sloveniji predraga. Se strinjate s tem in ali menite, da se v previsokih cenah skriva morebitno premajhno zanimanje ljudi za kulturo?
Ponudba kulturnih dobrin bi bila zares draga - in s tem dostopna le peščici ljudi - če ne bi bila podprta z državnimi in drugimi pomočmi. Tudi tam, kjer je brezplačna, je plačana. Ne vedno dovolj - kajti težko najdete dejavnost, kjer bi bilo vložene toliko ljubiteljske, prostovoljne in samovoljne energije, kot jo je prav v kulturi.

Menite, da je treba težiti k temu, da se kulturo bolj približa ljudem, jo narediti bolj prijazno do širšega občinstva? Kje vidite možnosti za uresničitev takšnih teženj?
Vedno je dobro motivirati ljudi, jim dajati možnost, jih opozarjati in spodbujati k temu, da jim je lahko s knjigo, filmom, glasbo, plesom ... lahko lepše, boljše in lažje. Umetnost je pač užitek. Tudi takrat, ko boli. Ne mislim pa, da bi zaradi približevanja širšemu občinstvu morali zniževati standarde, ki si jih ustvarjalci in ustvarjalke radi in povsem logično postavljajo.

Poleg veselega dneva kulture odprejo slovenski muzeji svoja vrata brezplačno še ob treh priložnostih v letu. Kako gledate na idejo, da bi bile zbirke osrednjih muzejskih ustanov skozi vse leto brezplačno na ogled? Menite, da bi jih v tem primeru obiskalo več obiskovalcev kot sicer?
Obiskovalk in obiskovalcev bi bilo zagotovo več. Proračun pa bi moral biti zagotovo bistveno večji.

Kaj so po vašem mnenju osrednji poudarek, sporočilo in namen Prešernovega rojstnega dne, na katerega praznujemo Ta veseli dan kulture?
To je priložnost, da se na dostopnejši način približamo umetnosti in v njej uživamo. Ta veseli dan kulture je tudi priložnost, da odpremo vrata v našo intimo in da se v trdem utripu vsakodnevnega pragmatizma vzamemo čas za sebe, za drugačno in za bogatejše. V času, ko v družbi prevladuje nelagodje, naj kultura ohrani ambicije, bi nam na svoj rojstni dan zagotovo svetoval Prešeren!

Kako oziroma kje boste sami preživeli ta dan?
Dopoldne na vladi, popoldne in zvečer na sestankih, vmes pa na razstavi in posvetu, ki ju organiziramo na ministrstvu za kulturo, kjer ravno tako odpiramo - in to ne prvič! - svoja vrata. Odpiramo namreč razstavo zgodovinskega, sedem let trajajočega projekta sedemnjastih knjig Iconoteca Valvasoriana in organiziramo razpravo o videnjih prostorske umestitve nove Drame v Ljubljani.

Kulturno v etru
Širčevi lahko v živo prisluhnete tudi ob 11.05, ko bo gostja tretjega programa Radia Slovenija; beseda bo tekla o položaju kulture v Sloveniji in različnih perečih problemih, ki tarejo kulturnike. Program Ars nam bo pravzaprav cel dan postregel z malce drugačno shemo: pogovarjali se bodo z najvidnejšimi osebami z različnih kulturnih področij; pred mikrofonom se bodo zvrstili filozof Dean Komel, pisatelj Ivo Svetina, Boštjan Lipovšek, pisatelj in urednik Jani Virk, direktorica pred kratkim odprte prenovljene Moderne galerije Zdenka Badovinac, Vlado Škafar, violinistka Anja Bukovec in drugi. V novi oddaji Jezikovni pogovori (ob 13.05) se bodo pogovarjali s Tomažem Šalamunom, Sašo Pavček, Slavkom Preglom, Cirilom Zlobcem in Viljemom Černom.