dvigniti prepoznavnost teh krajev tudi v turističnem smislu," pravi Pierre Bedouelle, ki bdi na projektom kulturna pot evropskih impresionistov, pri katerem sodeluje tudi Narodna galerija.

Cilj projekta, ki poteka pod okriljem Sveta Evrope oz. Inštituta evropskih kulturnih poti s sedežem v Luksemburgu, je povezati evropske kraje, kjer so impresionisti pustili pečat. Poleg Francije sodelujejo še Nizozemska, Španija, Italija in Slovenija.

"Prvi cilj je dolgoročen, in sicer gre za ohranitev dediščine impresionistov, drugi, kratkoročnejši cilj pa je certificiranje evropske kulturne poti pri Svetu Evrope," je pojasnil Bedouelle, sicer predsednik leta 2009 ustanovljene zveze Voda in svetloba (Eau et Lumière), ki si prizadeva za vzpostavitev evropske mreže poti impresionizma. Kot je pojasnil, so se številni umetniki udeleževali različnih slikarskih kolonij v krajih, ki sicer niso bila povezana s slikarstvom, potem pa so se ravno po njihovi zaslugi znašli na svetovnem zemljevidu impresionizma in pogosto tudi turizma. Odličen primer je Giverny v Franciji, kjer je živel in ustvarjal Monet.

V Narodni galeriji so k projektu pristopili po uspešni razstavi slovenskih impresionistov pred dvema letoma v pariški Le Petit Palais. Kot pravi direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, so bili Francozi nad razstavo navdušeni in so jih povabili, da bi sodelovali pri pripravi mreže poti evropskih impresionistov. "Osnovna funkcija teh poti je povezati Evropo in najti stične točke. Ena izmed najbolj znanih poti, ki že obstajajo, je Jakobova pot, potem obstajajo tudi pot po baročnih samostanih, Jantarjeva pot in tako naprej," pojasnjuje direktorica. Pri projektu so se povezali s Tanjo Orel Šturm, ki je pravkar končala podoben projekt v Sloveniji, pot sv. Martina, ki se povezuje z Madžarsko in Avstrijo in potem naprej proti severu.

Začelo se je z razstavo slovenskih impresionistov v Parizu
V Narodni galeriji so najprej pripravili predstavitev slovenskih izbranih del slovenskih impresionistov in seznam lokacij, kjer so slikali. "Za začetek smo izbrali relativno malo lokacij, in sicer gre za vsem znane lokacije: Ljubljana kot kraj ustvarjanja impresionistov in kot rojstni kraj Jame, Jakopiča, Sternena; Škofja Loka, kjer je bila t. i. slikarska kolonija, in kjer so naši impresionisti nekaj časa živeli. Potem so tu še druge lokacije okrog Škofje Loke, kjer so ustvarjali, in Bled. Lahko se pa še razširimo na Devin, torej čez mejo, Trst, potem pa proti severu proti Dunaju," našteva Jakijeva.

"Impresionizem je bil res širši evropski pojav, lepo pa je, da je prišla pobuda ravno iz Francije, kjer je bil najmočnejši," še dodaja.

Končni cilj projekta je označitev krajev, ki so tako in drugače povezani z impresionisti, s tablami po vzoru tistih, ki so že postavljeni po Franciji.

Med ključnimi prednostmi tovrstnega povezovanja kulturnih ustanov iz različnih držav Bedouelle poudarja predvsem večjo prepoznavnost. "Sploh v Franciji velja prepričanje, da so impresionisti ustvarjali samo v Normandiji, v resnici pa jih lahko najdemo povsod po Evropi," pravi Bedouelle in dodaja, da je ravno tovrstno povezovanje način, kako razbiti tovrstna zmotna prepričanja. "Torej gre zato, da bomo manj znane kraje pokazali kot pomembne kraje, ki so vpeti ne le v slovensko, temveč širšo evropsko sliko."

Glavni izziv, s katerim se spopadajo zdaj, je, kako povezati različne kulturne ustanove. "Da ponazorim: danes s slovenskimi sogovorniki pripravljamo pot po sledeh Ivana Groharja, jutri se bomo posvetili drugim slovenskim slikarjem, in tako naprej. Naš cilj je čim bolj ustrezno dodati nove poti že obstoječim," je pojasnil Bedouelle "Včeraj smo šli v po poteh Ivana Groharja. Verjamem, da gre veliko ljudi na Bled, med njimi pa jih le redkokdo obišče tudi Sorico. Pa gre za krasno pot."

Na vprašanje, kaj je pri projektu največji izziv, francoski sogovornik odgovarja, da gre "največ energije za motiviranje partnerjev, naj se pridružijo in da nam bo skupaj uspelo".

Svet Evrope je doslej že prižgal luč za 30 kulturnih poti po Evropi, ta, ki bo vodila po sledeh impresionizma, bo 31. Vključenost te evropske institucije predstavlja pomemben vidik predvsem pri pridobivanju finančnih sredstev. Načeloma so namreč stroški vzpostavitve tovrstne poti na plečih sodelujočih kulturnih ustanov. "Ko bo projekt poti dobil zeleno luč od Sveta Evropa, bomo lahko pridobili tudi druga finančna sredstva," je optimističen Bedouelle.

Projekt je zdaj v sklepni fazi, sredi septembra bodo pristojnim v Svetu Evrope predali dosje za certificiranje, zeleno luč pa Bedouelle pričakuje marca oz. aprila prihodnje leto. "Potem bo treba k sodelovanju privabiti tudi ponudnike turističnih storitev, se udeleževati sejmov, turističnih borz, skratka potrebna bo velika ustvarjalnost in angažiranost," še dodaja Bedouelle.