Aktualni zakon je bil sprejet leta 2004, ko zakonodajalec še ni predvidel sprememb na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij v družbi, so zapisali na ministrstvu.

Kakšne so predlagane novosti?
Predlog novele zakona o javni rabi slovenščine vsebuje definicijo javne rabe slovenščine, tudi v digitalnem okolju. Tako je v zakon dodana formulacija, da Slovenija spodbuja digitalizacijo slovenščine z razvojem in uporabo digitalnih jezikovnih virov in tehnologij ter digitalnih tehnoloških sredstev za premagovanje jezikovnih ovir in zagotavljanje javne rabe slovenščine.

Na novo je opredeljeno tudi, da morajo imeti operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih napravah, ki so v prodaji v Sloveniji ali se ponujajo slovenskim potrošnikom, omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa.

Zakon je dopolnjen z določbami, ki pokrivajo nove vsebine v družbi in na trgu na jezikovnem področju in so usklajene z evropskimi uredbami in direktivami, z evropskimi uredbami in direktivami pa so usklajene tudi določbe o tistih novostih v družbi in na trgu, ki zadevajo slovenščino in rabo tujih jezikov. Med drugim je jasno opredeljena tudi pristojnost inšpektoratov za nadzor nad določbami posameznih členov.

Zakonodajalec leta 2014 "še ni mogel predvideti tehnologij in storitev, ki so danes ključne za dostop do storitev informacijske družbe, do kulturnih in medijskih vsebin ter do večine drugih informacij, ki jih uporabniki zbirajo, ustvarjajo in širijo prek digitalnih platform", so še pojasnili na ministrstvu za kulturo. Obenem so spomnili, da tedaj prav tako še niso bile razširjene pretočne storitve na zahtevo, ki jih svetovni ponudniki tržijo po celotni Evropski uniji, a večinoma niso na voljo v slovenskem jeziku.

Z napredkom tehnologij je treba posodobiti tudi zakon
Z manjšimi popravki je bil zakon leta 2010 dopolnjen, vendar je tudi odtlej minilo že precej let, medtem pa se je predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij družbena stvarnost spreminjala še hitreje, kar je močno vplivalo tudi na rabo slovenskega jezika. Omenjeno je tako med uporabniki in strokovno javnostjo odprlo vprašanje, ali zdajšnji zakon o javni rabi slovenščine sploh še zagotavlja ustrezno zaščito slovenskega jezika v digitalnem okolju, saj to področje v praksi ni urejeno, so ob predlagani noveli zakona zapisali na ministrstvu.

Nekatere pretočne platforme uredile slovenske podnapise, druge ne
Nekatere videostoritve na zahtevo, med katerimi sta najbolj znana Netflix in Disney+, sta sicer na voljo tudi slovenskim uporabnikom, vendar ne ponujata izbire slovenskega jezika, kar že dolgo omogočajo nekateri drugi tuji ponudniki podobnih vsebin, denimo HBO in SkyShowtime. Računalniški operacijski sistem Windows je bil poslovenjen že pred skoraj 30 leti, podjetje Apple pa kljub vse večjemu številu uporabnikov zlasti med pametnimi mobilniki iPhone ne omogoča izbire slovenskega jezika, so spomnili na ministrstvu.

Ni enotnih pravil za uporabniške vmesnike
Podobno je med proizvajalci osebnih avtomobilov in drugih naprav, namenjenih široki potrošnji, saj je bila izbira slovenskega jezika v uporabniških vmesnikih do zdaj odvisna izključno od poslovne odločitve tujih podjetij. Dodatno zadrego je prinesla konvergenca, združevanje nekoč ločenih vsebin in storitev na eni elektronski komunikacijski napravi – osebni računalnik, pametni mobilnik in podobno –, ki je zabrisala nekoč jasno razmejitev med javno in zasebno rabo jezika. Zato se že dalj časa pojavljajo težave pri interpretaciji nekaterih členov zakona, posledično pa tudi neusklajena mnenja in odzivi ter (ne)ukrepanje organov, ki so pristojni za izvajanje zakona, so poudarili na ministrstvu.

Vse to so razlogi, da je bila na pobudo ministrstva za kulturo lani ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo novele zakona, v kateri so poleg predstavnikov ministrstva za kulturo še predstavniki inšpektorata za kulturo in medije, tržnega inšpektorata, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstva za digitalno preobrazbo.

Osnovni vodili delovne skupine sta bili zaščita slovenščine in njenega uporabnika, ki mu je treba omogočiti dostop do sodobne informacijske družbe.