Občina Lendava, ki šteje približno enajst tisoč prebivalcev, se pripravlja tudi na kandidaturo za naziv Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2025.

Eden najpomembnejših arhitekturnih in kulturnih spomenikov kraja je lendavski grad na vzpetini nad mestom. Leta 1480 ga je obiskal tudi kralj Matija Korvin, znan kot kralj Matjaž. Z rodbino Bánffy se je Lendava razvila v eno pomembnejših središč takratne županije Zala. Leta 1573 so v Lendavi, v tiskarni Rudolfa Hoffhalterja natisnili knjigo, ki velja za prvo tiskano knjigo na ozemlju današnje Slovenije. Mesto in grad pa sta bila pretrd oreh tudi za Turke, ki so v teh krajih sejali strah konec 16. stoletja. V spomin na izgon Turkov je družina Gludovácz leta 1727 dala sezidati kapelico Sv. Trojice, v kateri je shranjena mumija slovitega junaka iz bojev proti Turkom – Mihaela Hadika.

Judovska skupnost ključna za razvoj mesta
Ob veličastnem kulturnem domu v mestu, ki mimogrede že kliče po obnovi, je eden pomembnejših kulturnih spomenikov še Sinagoga iz leta 1866. Od druge polovice 18. stoletja do konca 2. svetovne vojne je namreč v Lendavi in okolici živela močna judovska skupnost, ki je ključno prispevala h gospodarskemu in kulturnemu razvoju mesta in meščanstva.

V Lendavi je bila leta 1904 ustanovljena tudi prva dežnikarna na Balkanu. Po množični deportaciji judov leta 1944 in tragični usodi judovske skupnosti je sledil konec obdobja meščanstva. A številne zgodbe danes še vedno živijo v muzeju meščanstva, ohranjajo pa jih tudi izjemne zgradbe v starem mestnem jedru.

Bogata zgodovinska in kulturna preteklost kraja - pomemben gradnik prihodnosti
Zanimiv pogled v preteklost ponuja tudi nedavno odprta stalna zgodovinska razstava v gradu Stoletja Lendave, avtorja dr. Zoltána Lendvai Kepeja, sicer višjega kustosa v Galeriji – Muzeju Lendava. Ob kulturnem domu in Sinagogi je pomemben kamen v mozaiku kulturnega življenja v kraju še lendavski grad z galerijo in muzejem. Ta se je na kulturno-umetniški zemljevid s krepkim tiskom vpisal predvsem s ciklom razstav Velikani svetovne likovne umetnosti.

Pod njegovim okriljem so obiskovalci lahko med drugim spoznali dela Oskarja Kokoschke, Victorja Vasarelya, Francisca de Goye, Rembrandta, Pabla Picassa, Francoise Gilot, Salvadorja Dalíja, Joana Mirója in drugih. Lani je grad obiskalo približno 27 tisoč obiskovalcev, kar jih postavlja ob bok najbolj obiskanim galerijam v državi. Do konca oktobra gostijo razstavo Stvarjenje in Biblija rusko-francoskega umetnika Marca Chagalla. Med drugim so na ogled redke umetnikove podpisane grafike.

Pestro poletno dogajanje v Lendavi
Občina Lendava si je to poletje v sodelovanju z Galerijo – Muzejem Lendava in Knjižnico – kulturnim centrom zastavila ambiciozni program prireditev. Zvrstilo se bo okoli 170 dogodkov različnih žanrov za tako rekoč vse generacije na enajstih prizoriščih. Koordinator projekta EPK Lendava 2025, Dejan Süč je povedal: "Ocenjena vrednost festivala je med 200.000 in 250.00 evrov. Od tega smo 100 tisočakov pridobili prek javnega razpisa. Sicer lahko rečem, da so stroški festivala Poleti v Lendavo v celoti pokriti."

Trinajst vsebinskih sklopov se povezuje v štiri programske stebre – Včeraj in jutri, Odprta Lendava, Nova skupnost in Mlada Lendava, na katerih sloni tudi projekt kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025.

''Festival Poleti v Lendavo se začenja v petek, 22. junija, ko se začenjajo poletje in počitnice. Začetek je namenjen predvsem mladim in družinam. Zanimiva bo prostorska postavitev Urbani travnik, pri kateri sodelujejo tukajšnje osnovne šole in vrtci. Plato pred lendavsko gledališko in koncertno dvorano bo krasilo približno 200 dežnikov, ki jih bodo pod vodstvom mentorjev poslikali otroci in tako obeležili dežnikarsko tradicijo v kraju,'' je program opisala programska sodelavka festivala Mojca Redjko.

Odprtje festivala bo zaznamoval nastop baskovske skupine Aire Aire, s predstavo novega cirkusa z naslovom Lurrak. Dogajanje je umeščeno v tovarno, glasbena predstava sodobnega cirkusa pa govori o uporništvu v majhni skupnosti skozi absurd, komiko in estetiko iz 60. let prejšnjega stoletja. Med 17. avgustom in 9. septembrom bo na več prizoriščih potekal Festival Vinarium. ''Letos smo poleg dogajanja na odru pred stolpom dodali še tri prizorišča. Sredi julija bo na gradu začela delovati grajska kavarna s programom Chill od the Hill z DJ glasbo ob nedeljah popoldne,'' je ob tem pojasnil Dejan Süč.

Posebni pečat daje poletju likovna umetnost
Sicer pa v Lendavi poleti že vrsto let namenjajo posebno pozornost tudi likovni umetnosti, začenši s tradicionalno poletno likovno kolonijo Lindart. Direktor Galerije – Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner je napovedal: ''Letos smo kolonijo zastavili povsem drugače, kot je to veljalo leta doslej. Že 26. junija začnemo Lindart Junior – torej z najmlajšimi ustvarjalci. V stari meščanski šoli bodo otroci spoznavali različne slikarske in grafične tehnike, h kreativnemu ustvarjanju pa jih bodo spodbujali in usmerjali slikarji in grafiki. Njihove umetnine si bo mogoče ogledati tudi na razstavi. Takoj po otroški koloniji začenjamo Lindart za mlade umetnike. Tradicionalna kolonija, za katero je bilo doslej značilno, da umetniki ustvarjajo v naključno izbranih parih, ki morajo ustvariti skupno umetniško delo. Takšno sodelovanje nedvomno bogati njihovo delo. Predvsem pa presega stereotipe o tem, da umetniki pri svojem delu niso pripravljeni sprejemati kompromisov. Letos se na Lindartu z grafične slikarske tehnike premikamo v novo dimenzijo. Kiparstvo. K sodelovanju smo povabili šest akademij – iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte, Pécsa in Dunaja. Šest mladih umetnikov bo pod vodstvom svojih mentorjev ustvarjalo skulpture javnega značaja, te pa bodo dobile svoj prostor na različnih koncih mesta. Novost letošnje kolonije so tudi četrtkovi večeri z umetniki, namenjeni druženju z domačini in vsemi, ki jih zanima umetnost. Po Lindartu pa v stari meščanski šoli sledi tradicionalna mednarodna kolonija odlivanja v bron.''

Priprave na kandidaturo za EPK 2025 v teku
Župan občine Lendava Anton Balažek pravi, da bodo prireditve letošnjega poletja del širokega koncepta, ki ga bodo gradili do leta 2025. V sklopu priprav na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 kot svojevrstne stebre prestolnice vidi še Mursko Soboto, Čakovec, Zalaegerszeg in Bad Radkersburg.

Simbol prestolnice: metulj
Za simbol prestolnice pa so si na pobudo Baumgartneja izbrali metulja. Ne po naključju. V gradu je od leta 2008 spominska soba domačina, grafika in enega najvidnejših lesorezcev zadnje tretjine prejšnjega stoletja Štefana Galiča – z izjemno zbirko več kot 4.000 metuljev z različnih koncev sveta. In metulji so bili njegov neprecenljiv vir umetniškega navdiha. ''Logotip imamo tako rekoč ves čas na dlani, hkrati pa je metulj tudi simbol preobrazbe, drugačnosti in razvoja. In težko bi bolj slikovito opisali našo vizijo,'' je sklenil Baumgartner.