Ena izmed slik iz Poussinovega cikla Štirih letnih časov - Jesen oziroma svetopisemski prizor z ogledniki, ki nosijo grozdje iz obljubljene dežele. Foto: Wikipedia
Ena izmed slik iz Poussinovega cikla Štirih letnih časov - Jesen oziroma svetopisemski prizor z ogledniki, ki nosijo grozdje iz obljubljene dežele. Foto: Wikipedia
Louvre
Restavratorska ekipa muzeja trenutno ocenjuje škodo, ki je v zbirki nastala med nalivom. Foto: Reuters
Louvre
Louvre je eden najbolj obiskanih muzejev na svetu, ki na več kot 60.000 kvadratnih metrih razstavne površine predstavlja 35.000 artefaktov, nastalih od 4. tisočletja pr. n. št. do 19. stoletja. Foto: EPA

V muzeju, ki hrani eno najpomembnejših svetovnih zbirk likovne umetnosti, je v hudih nedeljskih nalivih voda prav tako prodrla v medetažo Denonovega krila, kjer je prizadela zbirko islamske umetnosti in sobo z deli Od Orienta do rimskih časov. Obe sobi sta trenutno zaprti za javnost zaradi stabilizacije vlažnosti v prostoru, poroča portal Artnet.

V neurjih, v katerih so bile v francoski prestolnici med drugim poplavljene nekatere postaje podzemne železnice, je voda prodrla tudi v Sullyjevo krilo, tam pa do t. i. Salle des Sept-Cheminées in stopnišča Henrika IV. Voda je prizadela tudi nekatere prostore v drugem nadstropju, predvsem dela francoskega slikarstva. Poleg nekaterih razstavnih prostorov so posledice močnega neurja vidne še v garderobi v kleti, prav tako v kavarni v medetaži.

Najbolj ogroženi prostori s francoskimi slikarji 17. in 18. stoletja
Kljub takojšnjemu ukrepanju muzejske ekipe je voda poškodovala lazuro na dveh slikah iz Poussinovega znamenitega cikla Štirje letni čas, in sicer na Pomladi in Jeseni. Ciklus štirih letnih časov je bila zadnja takšna četverica oljnih slik, ki jih je končal slavni francoski slikar Nicolas Poussin (1594–1665). Naslikal jih je v Rimu med letoma 1660 in 1664 po naročilu vojvode Richelieuja, nečaka znamenitega kardinala. Vsak izmed alegoričnih pogledov v krajino predstavlja enega izmed starozaveznih prizorov, ki ustreza pripadajočemu letnemu času. Ker so slike nastajale, ko je postaran umetnik trpel za drhtavico, se serija razlaga tudi kot filozofski premislek o minevanju časa in cikličnosti življenja.

Med bolj poškodovanimi deli je še Mordohajevo zmagoslavje, ki ga je rokokojski slikar Jean François de Troy naslikal leta 1736. Poussinovi sliki in de Troyevo platno so takoj odstranili s stene, zaradi preventivnih razlogov pa so umaknili tudi dela Georgesa de Latoura in Eustacheja Le Suerja, ki ju prav tako hranijo v drugem nadstropju.

Kot so sporočili iz muzeja, restavratorji trenutno ocenjujejo nastalo škodo, prav tako potekajo dela, da bodo prizadete in za obiskovalce trenutno zaprte sobane čim prej spet dostopne javnosti.