Do zdaj so izkopali del z marmorjem tlakovane ceste iz 3. stoletja pr. n. št., več kot 3000 grobov iz obdobja antike in na tisoče kosov posod, figuric in okrasja, med drugim šest zlatih vencev, pa tudi nakit in keramiko, poroča nemška tiskovna agencija.
"Odkrili so zgodovino mesta v času pozne antike in na začetku bizantinskega cesarstva," je za dpa povedala arheologinja Eleni Stylianou. Izkopali so približno 2.500 kvadratnih metrov antičnih stavb, izkopavanja pa se bodo nadaljevala tudi v globljih plasteh. Kot je za atenski časnik Kathimerini povedala vodja tamkajšnjega arheološkega urada Despoina Makropoulou, predstavlja odkritje ene izmed dveh glavnih cest rimskega mesta, ki je tekla v smeri vzhod-zahod, najdbo neprecenljive vrednosti.
Rimska Egnatia, tlakovana z marmorjem, vodi skozi mesto prav tam, kjer je zdaj podzemna železnica. Po besedah sekretarke grškega ministrstva za kulturo Line Mendoni odkritje izkazuje naprednost Soluna v bizantinskem času. Mesto je imelo urejen sistem odtokov, kakršnega pri drugih mestih tega časa ne najdemo, velik del mestne kulture pa se kaže ravno v tem, kje končajo smeti in odpadki.
Cesto so odkrili pod današnjo cesto Egnatia, eno izmed glavnih cest v središču mesta, in sicer na globini šestih metrov. Na obeh straneh ceste so našli ostanke stebrov, ki so v antiki stali na vhodu v lokale. Pri tem je zanimivo, da imajo na tej ulici še danes svoje trgovine številni zlatarji. Najdbe nameravajo vključiti v prihodnji novi postaji Hagia Sofia in Eleftherios Venizelos, ki bosta stali na mestu najdišč. Uporabniki podzemne železnice jih bodo tako lahko vsak dan opazovali skozi steklo. Nova linija železnice naj bi bila predvidoma končana v dveh letih.