Simpozij se bo ukvarjal z vprašanjem, kako se kritikova odgovornost spreminja v času novih medijev, blogov in množičnega komentiranja uporabnikov ter ali kritik, tesno vpet v svoje jezikovno in kulturno polje, sploh lahko vstopa v mednarodni družbeno-kulturni dialog. Foto: BoBo
Simpozij se bo ukvarjal z vprašanjem, kako se kritikova odgovornost spreminja v času novih medijev, blogov in množičnega komentiranja uporabnikov ter ali kritik, tesno vpet v svoje jezikovno in kulturno polje, sploh lahko vstopa v mednarodni družbeno-kulturni dialog. Foto: BoBo
Cankarjev dom
Gostje iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Nemčije in Slovenije bodo predstavili svoje referate in nastopili na kritiških omizjih, na katerih bodo vzpostavili dialog o aktualnih kritiških problemih ter vlogi literarne kritike danes. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Posvet, ki danes in jutri poteka V Cankarjevem domu in Trubarjevi hiši literature, organizirajo LUD Literatura, Društvo slovenskih literarnih kritikov, Javna agencija za knjigo RS, Cankarjev dom in Mestna knjižnica Ljubljana. Po njihovih napovedih bo z uveljavljenimi gosti iz Slovenije in tujine odgovarjal na aktualna vprašanja, povezana z literarno kritiko, in gradil mostove med slovenskimi in tujimi literarnimi kritiki ter uredniki.

Gostje iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Nemčije in Slovenije bodo predstavili svoje referate in nastopili na kritiških omizjih, na katerih bodo vzpostavili dialog o aktualnih kritiških problemih in vlogi literarne kritike danes.

O mejah polja kritikove odgovornosti
Simpozij se bo posvetil vprašanjem, kot so: ali je kritikovo delo s prebrano knjigo in napisano kritiko res že končano; ali je njegov družbenokulturni diskurz zamejen zgolj s številom znakov, ki ga določa naročnik; kako odnos z recenziranim besedilom in njegovim avtorjem, z zakonitostmi medija in njegovim urednikom in, ne nazadnje, z bralcem in skupnim družbenozgodovinskim trenutkom določa polje kritikove odgovornosti.

Nadalje bo skušal odgovoriti, kako se kritikova odgovornost spreminja v času novih medijev, spletnih dnevnikov in množičnega komentiranja uporabnikov ter ali kritik, tesno vpet v svoje jezikovno in kulturno polje, sploh lahko vstopa v mednarodni družbenokulturni dialog.

Kako lahko kritik plava proti toku površne kulture?
"Je kritikova odgovornost v tem, da se zoperstavlja pojmovanju posredovanih resničnosti - tudi literarnih - kot vnaprejšnjega predizbora veljavnih opcij ali pa je njegova odgovornost, nasprotno, predvsem v prepoznavanju in afirmativnem prilagajanju izbrani bralski skupini oziroma medijski platformi? Če je splošno stanje v kulturi takšno, da se v korist hitre potrošnje in tržne uspešnosti izogibamo resnejši refleksiji, kako naj ga kritik potemtakem poskuša, tudi s prevpraševanjem lastne pozicije, spremeniti,"
je še eno od vprašanj, ki so ga v vabilu na simpozij izpostavili organizatorji.

Iz tujine bodo svoje referate predstavili Dinko Kreho iz Hrvaške, Olga Pek iz Češke, Daniela Strigl iz Avstrije in Insa Wilke iz Nemčije, iz Slovenije Ignacija J. Fridl, Iva Kosmos, Aljaž Krivec in Tadej Meserko. Na enem od treh kritiških omizij pa bosta kot gosta sodelovala Aljoša Harlamov in Taja Topolovec.