Ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst so se v Auschwitz zgrinjale množice, a če v mesto smrti ne bodo pritekla dodatna finančna sredstva, takšnih prizorov čez nekaj let ne bo več. Foto: EPA
Ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst so se v Auschwitz zgrinjale množice, a če v mesto smrti ne bodo pritekla dodatna finančna sredstva, takšnih prizorov čez nekaj let ne bo več. Foto: EPA
Auschwitz - 'mesto smrti Heinricha Himmlerja' velja za glavni spomenik holokavsta. Foto: EPA
Upravni odbor muzeja Auschwitz-Birkenau, v katerem sedijo strokovnjaki in preživeli šoe, meni, da bi bilo za obnovo muzeja potrebnih vsaj petdeset milijonov evrov. Foto: EPA

Včeraj, 27. januarja, je minilo 64 let od trenutka, ko je sovjetska Rdeča armada osvobodila koncentracijsko in uničevalno taborišče Auschwitz-Birkenau. Taborišče, ki so ga v petdesetih letih spremenili v muzej, je bilo ob včerajšnjem mednarodnem dnevu spomina na holokavst, spet v središču pozornosti svetovnih medijev, malo manj pa se zanj zanimajo 'svetovni donatorji'. Upravitelji muzeja tako opominjajo, da bi potrebovali vsaj okoli 50 milijonov evrov, da bi lahko izpeljali vsa nujno potrebna obnovitvena dela.

Hipokrizija evropskih držav
Kot prvi korak k zagotovitvi vsaj deleža potrebnega denarja je bila določena ustanovitev posebnega sklada. Glavnico 120 milijonov evrov bi muzejska uprava naložila tako, da bi na leto muzej iz tega vira dohodkov dobil okoli 5 milijonov evrov. Na Poljskem pa upajo, da bo nekaj sredstev primaknila tudi Evropska unija. Ravno v zvezi s financiranjem muzeja v Auschwitzu se izkazuje hipokrizija evropskih držav. Te namreč skrbijo zgolj za tako imenovane državne razstave. Vsaka izmed držav, katere državljani so bili med žrtvami Auschwitza, je namreč uredila majhno razstavo, in v muzeju tožijo, da so nekatere izmed teh postavitev tako imenitne, da je glavni muzej v primerjavi z njimi videti prav uborno in zastarelo.

Podtalnica najeda 'mesto Heinricha Himmlerja'
Glavna grožnja za muzej, ki se razprostira na 200 hektarjih in ki obsega 155 stavb in 300 ruševin, je visoka podtalnica, ki najeda temelje objektov. Med prizadetimi so tudi ostanki krematorija, torej glavnega dokaza o strahovladi in pošastnem postopanju nacistov oziroma sil SS-a, ki so bile s svojim vodjem Heinrichom Himmlerjem na čelu odgovorne za 'odstranjevanje' Judov in drugih 'odvečnih' oseb. Kot izvajalci končne rešitve judovskega vprašanja so esesovci zasužnjili, mučili in pobili okoli 12 milijonov ljudi.

Obnavljanje skrpane gradnje
Pri restavriranju Auschwitza pa se kot edina težava ne izkazuje le pomanjkanje denarja. Gre tudi za izredno zahtevnost obnovitvenih del. Kot pove direktor muzeja Piotr Cywinski, v primeru Auschwitza ne gre za ohranjanje običajne arhitekture, ampak za 'skrpano' gradnjo. Številne objekte, ki so bili tako ali tako pojmovani kot bolj ali manj provizorične stavbe, ki jih bodo po izpolnitvi naloge esesovcev podrli, so namreč konglomerat opek, betona, kovin, lesa in celo papirja. Izkušenj z obnavljanjem takšnih objektov pa tako rekoč ni, zato bi bilo pred začetkom obnovitvenih del treba izvesti še preliminarne študije, kako se naloge sploh lotiti, da ne bi morda ravno restavratorji stavb dokončno uničili.

S financami muzeja Auschwitz-Birkenau upravlja svet muzeja, v katerem sedijo strokovnjaki za holokavst in ljudje, ki so preživeli holokavst oziroma šoo. Ti vsako leto razpolagajo z okoli 3,2 milijonoma evrov, ki jih muzeju nameni poljska vlada, nekaj denarja se 'nateče' še od vstopnin in prodaje spominkov ter iz nekaterih virov iz tujine. Vendar pa ti viri, četudi vsi priznavajo, da gre v primeru Auschwitza za muzej mednarodnega pomena oziroma za muzej celotnega človeštva, zaležejo le za pičlih pet odstotkov celotnih dohodkov muzeja.