Oglas
Vloga starejših razstav – morda najznamenitejše so bile svetovne razstave v Londonu, Parizu in New Yorku – je bila predvsem promocija nacionalne identitete. /.../ Danes pa razstave skušajo javnosti pomagati razumeti dizajn, javnosti pomagajo spoznati, da je poslanstvo oblikovanja izboljšanje sveta.
Proizvod, ki je v smislu svoje funkcije postal ikoničen v zelo kratkem času, je Applov iPhone.
V najširšem pomenu besede odgovornost pomeni prizadevanje, da stvari postajajo boljše, to pa je precej nov izziv za oblikovalce. Včasih so namreč oblikovalci mislili, da njihova odgovornost velja le podjetju, za katerega delajo in čigar prodajo želijo povečati.
Razstava 21. Bienala industrijskega oblikovanja še niti ni odprla vrat, ko so že bili razglašeni nagrajenci. Glavni nagradi, zlati medalji BIA, sta pripadli izdelkoma, ki sta pravzaprav le pogojno rečeno izdelka industrijskega oblikovanja. Brošura 40ish Sheets of Paper meji na področje grafike, vzpenjača na Ljubljanski grad pa na arhitekturno snovanje. Žirijo, ki je za najboljša izbrala ta izdelka, je vodil Victor Margolin, teoretik oblikovanja in profesor na oddelku za zgodovino arhitekture in umetnosti na Univerzi Illinois (Univesity of Illinois) v Chicagu.
Transformacija vizije: Aleksander Rodčenko, El Lisicki in Laszlo Moholy-Nagy kot grafični oblikovalci, 1917-1933), velja za pionirja na področju teorije in zgodovine oblikovanja. Akademik, ki se je med drugim ukvarjal tudi s prepričevalno močjo plakatov in njihovo uporabo v politični propagandi, se je tako zdel pravi človek za pogovor o zgodovinskih in družbenih vidikih industrijskega oblikovanja.Kaj je poslanstvo razstav industrijskega oblikovanja? So to zgolj prikazi trenutnih smernic ali so to tudi dogodki, ki smernice kreirajo?
Mislim, da so to zares prostori, kjer nastajajo nove ideje. Prvič, dobra oblikovalska razstava je priložnost, da vidimo veliko proizvodov industrijskega in tudi grafičnega oblikovanja, tako da lahko vidimo razliko med njimi oziroma razliko med njihovo vrednostjo. Te razlike so tisto, na kar opozarjajo tudi žirije. Naša žirija je za glavni kriterij določila to, v kolikšni meri določen proizvod prispeva k izboljšanju človeškega življenja. Ta pojem izboljšanja človeškega življenja je sicer zelo širok. Proizvod lahko v tej smeri deluje na različne načine, in sicer v smislu estetike, spodbujanja določenih čustev, ekološke trajnosti, služenja posebnim potrebam, lahko pa tudi, na primer, uspešno uporablja nove tehnologije. Pravzaprav upamo, da smo izbrali na ta način, da bodo tudi ljudje ob ogledu razstave takoj razumeli, zakaj so določeni proizvodi boljši od drugih.
Če velike svetovne razstave razumemo kot nekakšne predhodnice sodobnih razstav industrijskega oblikovanja, bi me zanimalo, ali obstajajo razlike v namenu teh zgodnjih razstav iz druge polovice 19. in z začetka 20. stoletja in razstav, kakršna je ta v okviru BIA?
. Angleži so tako z razstavo leta 1851 hoteli primerjati britanske proizvode in izdelke iz britanskih kolonij s tistimi iz drugih držav sveta. Upali so, da bodo vsi ugotovili, da je britansko oblikovanje, britanska industrija boljša od druge. Kar se je zgodilo, je bilo precej bolj kompleksno. Obiskovalci so namreč uspeli prepoznati tudi kakovosti ameriškega dizajna. To sta bili večja preprostost in poudarek na funkciji. In Britanci so potem v ZDA celo poslali vohune, ki naj bi preučili ameriško industrijo. Danes pa razstave po mojem mnenju skušajo javnosti pomagati razumeti dizajn, javnosti pomagajo spoznati, da je poslanstvo oblikovanja izboljšanje sveta.
V zgodovini industrijskega oblikovanja so številni izdelki postali legendarni. Kaj je tisto, kar je proizvode, kot je stol Vasilij Marcela Breuerja, letalo Concorde, luč Ara Philippa Starcka ali pa kiosk Saše J. Mächtiga, naredilo za ikone industrijskega oblikovanja?
Menim, da so v svojem času predstavljali neke vrste novo ali nenavadno obliko, ki je pritegnila veliko ljudi in jih ni nehala zanimati še vrsto let. Takšni izdelki tudi uvedejo neke vrste novo funkcijo. Tako lahko rečemo, da je stol Marcela Breuerja v svojem času povsem spremenil koncept stola. Breuer je uporabil cevasto jeklo in usnjeno naslonjalo in čeprav v tistem času ekologija ni bila pomembna tema, je ta stol porabil veliko manj materiala kot običajen stol. Kajti če pogledamo ta stol, vidimo predvsem prazen prostor in ta vzdržljivi okvir.
Za film velikokrat rečemo, da so časi velikih zvezd za nami, podobno instantni se zdijo sodobni zvezdniki v popglasbi. Ali je industrijsko oblikovanje s tem, ko je doživelo izreden razcvet, in s tem, ko smo s pocenitvijo proizvodnega procesa pravzaprav bombardirani s tisoči dizajnerskih izdelkov, doživelo podobno usodo? Je čas ikon za nami?
Pravzaprav ne. Proizvod, ki je v smislu svoje funkcije postal ikoničen v zelo kratkem času, je Applov iPhone. Ljudje so čakali v vrstah še celo, ko je na trg prišla druga izdaja. Način uporabe zaslona na dotik, različne funkcije, ki jih ima iPhone, vse to je na novo definiralo vlogo ročnega komunikacijskega sredstva (hand-hold communication), in to, da je iPhone že postal ikoničen, dokazuje tudi to, da ga že množično kopirajo. Vseeno pa menim, da bo šele zgodovina pokazala, ali je iPhone zares tako zelo izjemen proizvod.
Ste morda tudi na razstavi BIA 21 odkrili kakšen proizvod, ki bi lahko postal ikona?
Produkt, ki bi lahko spremenil tipologijo svoje vrste, je ravno nagrajena vzpenjača. Gre za precej bolj arhitekturni izdelek, kot je običajno za te vrste izdelkov. Funikula rje običajno načrtujejo inženirji in industrijski oblikovalci, zato so običajno videti kot nekakšne prikolice velikega tovornjaka. V ljubljanskem primeru pa se kabina zdi kot majhna steklena hiška, ki ima tudi številne tehnološke odlike, kot je na primer prezračevalni sistem prek strehe. Ne vemo, ali bo ta vzpenjača na dolgi rok tako imenitna kot Vasilijev stol, vendar pa je to proizvod, na katerega lahko pokažemo in rečemo, da se je tukaj zgodilo nekaj novega in da je mogoče, da bomo v prihodnje kakovost proizvodov iz te tipologije primerjali ravno z ljubljanskim primerom.
Žirija in tudi izbirna komisija BIA 21 sta večkrat podarili, da iščeta izdelke, ki so družbeno odgovorni. Kaj pomeni pojem družbene odgovornosti, kadar govorimo o industrijskem oblikovanju?
Odgovornost danes pomeni, da ne prispevamo k dodatnemu onesnaževanju, k dodatnemu obremenjevanju Zemlje, torej da ne kvarimo našega življenjskega okolja. Pravzaprav skušamo prispevati k izboljšanju le-tega. Včasih so učinkoviti že zelo majhni posegi. Poglejmo si samo primer nagrajenega pribora za aperitiv Nedde El-Asmar. Gre za na videz zelo preprost izdelek, katerega odlika pa je, da dobro funkcijo zagotavlja z manj materiala in da obenem tudi njegova lepota skrbi za zadovoljstvo uporabnika.
Računalniki so v sodobni družbi tako rekoč omniprezentni. Življenje se širi v virtualni svet medmrežja in govorimo že o novem načinu življenja, kjer realno 'bega' med materialnim in virtualnim svetom. Ali ta virtualizacija tudi že vpliva na industrijsko oblikovanje?
Računalniška tehnologija je zares spremenila delo oblikovalcev in številni procesi so bili dematerializirani. In resnično, v nekaterih primerih virtualni že nadomeščajo materialne objekte. Vendar pa zelo pogosto, kadar oblikovalci le oblikujejo na zaslonu, nimajo istega občutka za obliko, kakovost materiala, kot kadar so v neposrednem stiku z materializacijo njihovih idej.
Pojav nematerialne družbe me skrbi tudi sicer. Menim, da človeško bitje preprosto mora imeti vizijo objektov, ki ga obdajajo. Mora jih izkusiti. Če bomo šli predaleč, bomo osiromašili naša čustva. Sam to opažam na primeru virtualizacije časopisov, ki so prav tako oblikovalski izdelek. Branje novic na računalniku nikakor ne more nadomestiti izkušnje branja papirnatega časopisa, ki ga berete pri zajtrku in se pozneje z njim lahko uležete na zofo. Naslednja težava je, da so tehnologije generacijske. To pomeni, da je posamezna tehnologija bližje posameznim generacijam. Vendar pa tista generacija, ki ima v nekem trenutku večjo moč na trgu, odloča o tem, kakšne tehnologije se bodo uporabljale v življenju ljudi vseh generacij. Torej ima ena sama generacija možnost druge generacije oropati določenih izkustev, katerih trg pač ne podpira. Želim si, da bi o tem govorilo več filozofov, ker večina teh procesov poteka, ne da bi kdor koli o njih sploh razmišljal.
Zelo pogosto imajo ljudje iz poslovnega sveta zelo linearen pristop k zamenjevanju starega z novim. To je zelo narobe, saj pomeni umanjkanje kulturnega pogleda. Moramo se obrniti k našim kulturam, navadam, izkušnjam iz preteklih obdobij, ko oblikujemo odnos do tistega, kar prihaja kot novo. In tako se moramo odločiti, da je nekatere stvari vredno ohraniti. To ne pomeni, da jim ne smemo dodati česa novega, vendar pa moramo paziti, da ne odstranimo vseh izkustev, ki bogatijo naše življenje.
Polona Balantič
Vloga starejših razstav – morda najznamenitejše so bile svetovne razstave v Londonu, Parizu in New Yorku – je bila predvsem promocija nacionalne identitete. /.../ Danes pa razstave skušajo javnosti pomagati razumeti dizajn, javnosti pomagajo spoznati, da je poslanstvo oblikovanja izboljšanje sveta.
Proizvod, ki je v smislu svoje funkcije postal ikoničen v zelo kratkem času, je Applov iPhone.
V najširšem pomenu besede odgovornost pomeni prizadevanje, da stvari postajajo boljše, to pa je precej nov izziv za oblikovalce. Včasih so namreč oblikovalci mislili, da njihova odgovornost velja le podjetju, za katerega delajo in čigar prodajo želijo povečati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje