Spominsko znamenje, ki je delo slovenskega kiparja bosanskega rodu Mirsada Begića, krasijo verzi slovenskega pesnika z bosanskimi koreninami Josipa Ostija.

Na prireditvi sodelujejo slovenski in bosanski umetniki. Udeležili se je je predsednik države Danilo Türk in predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović ter predvidoma še član predsedstva Željko Komšić.

Soška fronta ni izbirala žrtev
Na soški fronti se je na obeh straneh borilo več narodov. Za boji je ostalo veliko grobišč in spomenikov, za katere skrbijo država ter razna društva in muzeji. V zadnjem času skušajo predstavniki različnih držav določiti točke spomina na svoje mrtve: tako imajo Italijani kostnico nad Kobaridom, Rusi kapelico pod Vršičem, spomenik svojim padlim pa so pred kratkim postavili tudi Slovaki. Tako je prišlo do ideje, da se tudi padlim bosanskim vojakom v prvi svetovni vojni določi neko mesto spomina, je razložil pobudnik projekta Jožef Školč.

Spomenik brez nacionalnih in verskih simbolov, le s poezijo
V Logu pod Mangartom je dobro ohranjeno vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, kjer je pokopano tudi veliko ljudi iz polka iz BiH-a. Prvotno so vse grobove označevali križi, že pred nekaj leti pa so začeli križe na muslimanskih grobovih nadomeščati s t. i. nišani. V Logu pod Mangartom je nekdaj tudi stala muslimanska molilnica, zdaj pa se bo spomeniku vsem padlim, ki so ga na pokopališču že postavili Avstrijci, pridružilo spominsko znamenje padlim bosanskim vojakom.

"Mirsad Begić in vsi, ki smo pri projektu sodelovali, smo si spominsko obeležje zamislili kot skulpturo, ki opominja na nesmisel vojne in ki je bližja misli in poeziji kot junaški skulpturi," je poudaril Školč. Begić je zanjo uporabil kamen, razbrazdan od prve vojne, in ga obdelal z intervencijami v bronu, tako da daje vtis, kot da ga opletajo veje in manjše figurice, ni pa na njem nobenih nacionalnih ali verskih simbolov. Bogati ga verz Josipa Ostija: "Čeprav od rojstva umiramo, slavimo življenje in za sabo pustimo le sledi ljubezni."