Cilj projekta KONS je vzpostaviti sistemske povezave med snovalci idej, izumitelji in inženirji za ustvarjanje rešitev za vključujočo družbo ter vzpostavljanje informacijsko-izobraževalnega sistema za različne družbene skupine, ki bodo opolnomočene za kritično rabo novih tehnologij, piše v sporočilu za javnost.

Predlog za ustanovitev KONS-a izhaja iz pobude, ki so jo deležniki na področju intermedijske umetnosti uvrstili kot cilj v Nacionalni program za kulturo 2013–2017. Ukrep v tem dokumentu omenja izboljšanje infrastrukturnih razmer za producente intermedijske umetnosti.

Platforma KONS v ospredje postavlja vse zainteresirane zavode, društva in posameznike s področja sodobnih raziskovalnih umetniških praks, ki so enakopravno vključeni v oblikovanje skupnega mehanizma za trajnostno izboljšanje infrastrukturnih razmer.

Evropska sredstva

Vsi omenjeni so se za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev združili v konzorcij in vzpostavili sodelovalno platformo na diagonali zahodne in vzhodne kohezijske regije Slovenije. Programski vodja projekta in umetniški kurator Kersnikove Jurij Krpan je ob petkovi prvi uradni predstavitvi KONS-a pojasnil, da so se v konzorcij sprva združili partnerji, ki že vrsto let uspešno in plodno sodelujejo, mrežo pa so nato razširili še na nekaj partnerjev iz vzhodnega dela države.

"Vseslovenski projekt KONS je priložnost za celotno področje intermedijskih umetnosti, da se poveže, opolnomoči, tudi z nakupom opreme, hkrati pa se še bolj integrira v lokalno skupnost," je dejal Krpan.

Po Krpanovih besedah je projekt KONS v grobem strukturiran na tri ravni. Prvo predstavljajo vozlišča, ki jih bodo postavili po vsej Sloveniji. V začetni fazi bo vozlišč pet, v njih bodo izvajali raziskave in izobraževalni program za vse generacije, tam pa bo omogočeno tudi ustvarjanje manjših umetniških projektov.

Ustvarjalni laboratorij

Druga raven bodo ustvarjalni laboratoriji, ki bodo v prvi fazi trije – laboratorij za umetno življenje na Kersnikovi, laboratorij za daljinsko zaznavanje in procesiranje signalov Projekta Atol in Ljudmile ter laboratorij za robotiko v Mariboru. V dobro opremljenih laboratorijih bodo po Krpanovih besedah ustvarjali razmere za realizacijo ambicioznih, prelomnih, t. i. moonshot projektov, pri katerih umetniki sodelujejo z znanstveniki.

"Že vrsto let slovenski umetniki v prekarnih razmerah ustvarjamo izjemne intermedijske projekte, ki odmevajo v svetu, ti laboratoriji pa nam prvič omogočajo, da začnemo projekte razvijati sistematično," je poudaril Krpan.

Tretja raven projekta pa predvideva vzpostavitev nove razvojno-raziskovalne in oblikovalsko-inženirske inštitucije, v kateri bodo omenjene moonshot projekte po besedah Krpana prevajali v možne scenarije, ki jih bo lahko gospodarstvo uporabilo pri svojih inovacijskih procesih. "Imperativ, ki ga imamo pri tem projektu, financiranem prek Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je, da se umetnost povezuje z gospodarstvom," je še povedal Krpan in dodal, da gre pravzaprav za prelomen trenutek na področju kulture.

4,5 milijona evrov do leta 2022

Za projekt KONS so partnerji pridobili 4,5 milijona evropskih kohezijskih sredstev prek Strategije pametne specializacije (SPS) 2014–2020, ki je bila podlaga za operativni načrt programa za izvajanje evropske kohezijske politike v istem obdobju. Projekt KONS mora biti končan do septembra 2022.

Partnerji projekta KONS so Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila in Zavod Cona – vsi iz Ljubljane ter Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti, Mladinski center Velenje, Lokal Patriot Novo mesto in Mladinski kulturni center Maribor.