Samozaposlena pevka džeza, dramska igralka in scenaristka Nina Rotner, ki živi v Berlinu, je predstavila ukrepe v Nemčiji, ki so po njenem mnenju podobni kot v Sloveniji – z izjemo razlike v finančni pomoči, ki jo prejmejo kulturniki. Nemčija je odločitve v povezavi z izpadom dohodka kulturnikov prepustila deželam. V nekaterih deželah so ti zneski bistveno nižji ali pa jih celo ni, v Berlinu pa paket finančne pomoči znaša 5000 evrov za samozaposlene v kulturi.

Sorodna novica Več kot polovica samozaposlenih v kulturi ne bo mogla zaprositi za pomoč

Hkrati je bila po umetničinih besedah finančna pomoč hitro izpeljana, sama je denar na račun prejela le dva dni po izpolnitvi preprostega obrazca. Kot največjo razliko med Nemčijo in Slovenijo pa Nina Rotner vidi predvsem v odnosu do kulture, ki je v Nemčiji po njenih besedah bistveno bolj spoštljiv in pozitiven kot v Sloveniji.

Meserko: Pri ukrepih je ogromno možnosti za izboljšave
Strokovni vodja Društva Asociacija Tadej Meserko je spomnil, da so na vlado naslovili kup predlogov za prvi protikorona sveženj ukrepov. Nekatere naj bi po njegovih besedah vlada sprejela, denimo dvig temeljnega dohodka, a pravi, da je ostalo še veliko možnosti za izboljšavo, hkrati pa po njegovem mnenju obstaja tudi cel kup težav. Kot eno izmed teh je omenil referenčni presečni datum, ki se nanaša na februar 2020. Po njegovih besedah prvi meseci leta v kulturi veljajo za relativno mrtvo sezono, z največjim upadom prav februarja.

Hkrati je bil Meserko kritičen do javne izjave, ki bi jo morali podpisati samozaposleni ob zaprosilu za pomoč v nasprotju s študenti in upokojenci, ki jim ni treba. Podobno težavo vidi Meserko tudi v varovanju otrok doma, saj se zaposleni lahko odločijo za to možnost ter za varstvo prejmejo nadomestilo, samozaposleni pa te možnosti nimajo.

Meserko je predlagal ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi, ki bi omogočil organizacijam in posameznikom črpanje denarja za premostitev krize. Ob tem je izpostavil problem upada prihodkov nevladnih organizacij, ki so v aprilu, maju in juniju načrtovale večje dogodke.

Hkrati je Meserko predlagal, da vsem programom in projektom v kulturi, ki so odobreni za leto 2020 in se ne bodo realizirali v celoti, ministrstvo omogoči, da se izpeljejo prihodnje leto.

Prešiček se je vprašal, zakaj se v prvi fazi rahljanja ukrepov odpirajo vulkanizerske delavnice in trgovine z gradbenim materialom, ne pa tudi knjigarne. Pri tem ga skrbi predvsem nevarna simbolika. Po njegovih besedah kultura "razvija čutečega, razmišljujočega in kritičnega človeka", pri čemer se sprašuje, ali si trenutna vlada v tem trenutku tega sploh želi. Meni sicer, da ukrepi vlade niso slabi, a vidi tudi možnosti za izboljšave. Predvsem ga moti, da so iz programa pomoči izpadli prekarni delavci na avtorskih pogodbah.

Poleg omenjenih je Jernej Štromajer v sedmem spletnem pogovoru gostil še pisatelja Lenarta Zajca. Ta je bil kritičen do ministrstva za kulturo, kjer sta po njegovem mnenju "minister za kulturo in njegova sekretarka resda izkušena kulturnika", a večjo težavo vidi predvsem v tem, da je "prav to ministrstvo po njegovem mnenju postalo odlagališče za odslužene ljudi na desnici, ki ne razumejo potreb kulture". Hkrati meni, da vlada skozi celotno zgodovino ni razumela kulture. Velik kazalnik tega vidi tudi v trenutni finančni pomoči kulturnikom, ki jo sam razume bolj kot miloščino in ne kot pomoč, so njegove besede povzeli v službi za odnose z javnostmi SD.