Priznana turška pisateljica, ki jo je francoska literarna revija Lire uvrstila med 50 najbolj obetajočih avtorjev prihodnosti, je prek svojega odvetnika za medije spregovorila o razmerah za rešetkami. Aretirali so jo na njenem domu v noči 16. avgusta, ker je delovala kot kolumnistka in članica svetovalnega odbora pri turškem časopisu Özgür Gündem (Svobodna agenda), ki je pogosto poročal o kurdsko-turškem konfliktu, poleg nje pa še več kot 20 drugih novinarjev in zaposlenih pri časopisu. Pisateljico so obtožili "članstva v teroristični organizaciji" in "spodkopavanja narodne enotnosti".

Kot je sporočila, jo v zaporu obravnavajo "na način, ki bo pustil stalne posledice na njenem telesu". Spala je v postelji, v katero so prej že urinirali drugi, ne dobi zdravil, njene zdravstvene težave pa se ne upoštevajo. Pisateljica je diabetičarka in potrebuje posebno prehrano. V zaporu si lahko med živili, primernimi za njeno zdravstveno stanje, privošči le jogurt. Trpi tudi za astmo in kroničnim obolenjem dihal, a dostopa do odprtega prostora in svežega zraka nima. Takšne razmere bodo na njenem zdravju pustile trajne posledice, je povedala.

Njena krivda: delovala v skladu z željo po bolj demokratični družbi
Njena izjava je sprožila val pozivov k izpustu. "Ob aretaciji ene izmed najbolj uveljavljenih in mednarodno poznanih avtoric lahko vidimo, da v Erdoganovi Turčiji ni varen noben pesnik, pisatelj ali dramatik," se je odzvala predsednica angleškega PEN-a, pisateljica in prevajalka Maureen Freely. Pozvala je tudi k takojšnji izpustitvi vseh, ki so jih zadržali zgolj zaradi sodelovanja s časopisom Özgür Gündem "samo v povezavi z njihovim delom in mirnim udejstvovanjem lastnih pravic do svobode govora".

Do danes se je nabralo okoli 25.000 podpisnikov peticije za izpustitev Asli Erdogan. V peticiji jo opisujejo kot eno najpomembnejših svetovnih pisateljic, ki si "je le želela, da bi njena država živela v boljši, bolj demokratični in civilizirani družbi" in je delovala "v skladu s to željo, medtem pa promovirala turško literaturo povsod po svetu".

Vrstijo se pozivi, da se ustavi napad na svobodo govora
Mednarodni PEN je izrazil globoko zaskrbljenost za njeno zdravje, razmere v zaporu označil za "popolnoma nesprejemljive" in ob tem pozval turške oblasti, "da nemudoma priskrbijo boljše razmere in zagotovijo takojšen dostop do zdravil in zdravnikov", poroča The Guardian.

"Propad svobode govora, ki smo mu priča v Turčiji, je neprecedenčni primer v moderni zgodovini države. Načrtovani vojaški udar ne opravičuje napada proti vsem kritičnim glasovom in vsem drugačnim mnenjem. Asli Erdogan je ena v ducatu novinarjev, ki so trenutno za zapahi v Turčiji, v težkih razmerah in soočeni z negotovo usodo. Zato pozivamo turško vlado, da ustavi napad na svobodo govora in človeške pravice ter tudi v tem izrednem obdobju izpolni obveznosti mednarodnega prava," je sporočil organizator kampanj PEN Internationala Sahar Halaimzai.

Asli Erdogan je namreč le ena izmed številnih. V zadnjem mesecu je po neuspelem vojaškem udaru turška vlada zaprla številne poslovneže, sodnike, tožilce, javne uslužbence na ministrstvih, policiste in vojake, novinarje ter učitelje. Med drugim je zaprla 29 založniških hiš, kup časopisnih in televizijskih hiš, tiskovne agencije, vse njihove dokumente, premoženje in pravice pa prenesla v državno zakladnico.

Teroristična propaganda povsod
Potezo o ukinitvi 29 žalozništev so obsodili založniki po vsem svetu, založniško združenje Pen International pa je zapisalo, da sprejemajo pravico turških oblasti do prepoznavanja in kaznovanja odgovornih za poskus udara, a pozivajo turške oblasti, "da stanja izjeme ne uporabijo za omejevanje pravno utemeljene svobode izražanja in da pisateljem in založnikom zagotovijo svobodno nadaljevanje svojih dejavnosti". Trenutno delovanje oblasti je PEN International označil kot delovanje s "smrtnim učinkom za demokracijo".

Med drugim je ministrstvo za izobraževanje vsem šolam, knjižnicam in drugim izobraževalnim institucijam poslalo ukaz za uničenje knjig in časopisov omenjenih 29 založniških hiš. Prepoved se nanaša na knjige, zgoščenke in DVD-je, ki so kakor koli povezani z Gülenom, saj so "teroristična propaganda", meni sodišče v Carigradu.

Mednarodno založniško združenje je opozorilo, da so s tem prizadeti tudi avtorji in prevajalci, katerih dela so prepovedane založbe objavile. "Upamo v spoštovanje z ustavo zagotovljenega načela nedolžnosti pred dokazano krivdo na sodišču, v spoštovanje prava in demokratičnih načel in v izogibanje kakršne koli akcije, ki bi lahko preprečila svobodo misli in izražanja, svobodo objavljanja in pravico do obveščenosti," so zapisali. Kot dodajajo, jih skrbi predvsem, da so aktualni ukrepi skrb vzbujajoč signal, da oblasti neuspeli državni prevrat zlorabljajo za uničenje že tako kritičnega stanja svobode izražanja v državi.