Gre za 105 del, večinoma grafik, malih grafik in akvarelov. Izbor je reproduciran tudi v katalogu, ki je izšel ob razstavi in ga je uredila kustosinja razstave Breda Škrjanec. Mednarodni grafični likovni center je pregledno razstavo umestil v program ob umetničini 85-letnici in se tako poklonil avtorici, katere opus do zdaj ni doživel večjih javnih predstavitev.
Njeno umetniško ustvarjanje od začetkov zaznamujejo formalni dualizem, najbolj izražen v jukstapoziciji abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik, ljubezen do barve, ki jo uporablja premišljeno, v funkciji asociativnega in pripovednega učinka, in skop motivni svet.
Dodana vrednost v pretehtanem odzivu na težave časa in prostora
Pogosto en motiv obdela v več različicah, "neprestano preizkuša in spreminja, kot da je vsakič znova presenečena nad končnim izidom in kot da hoče vedno znova iz motiva izluščiti še nekaj več". "Isto ploščo obdeluje toliko časa, da iz nje izlušči vse, kar ji lahko ponudi," so zapisali v MGLC-ju. Tako nastanejo odtisi vmesnih stanj, z barvo motivu dodaja še različne atmosferske učinke.
Umetnica je prepričana, da motivna raznovrstnost in atraktivnost nista potrebni, ker se dodana vrednost kaže v pretehtanem odzivu na težave prostora in časa tudi z večkratno ponovno uporabo matrice. Zdenka Golob je bila tudi ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali.
Slikarski tečaji ob delu v tekstilni tovarni
Grafičarka, slikarka, ilustratorka in pedagoginja se je rodila 20. 2. 1928 pri Sv. Trojici (Gradišče) v Slovenskih goricah. Po meščanski šoli v Lenartu in trgovski šoli na Ptuju ter po drugi svetovni vojni, ki je prekinila njeno šolanje, se je zaposlila kot delavka v mariborski tekstilni tovarni MTT ter se ob tem izobraževala na slikarskih tečajih, ki so jih prirejali mariborski likovniki. Šele takrat se ji je porodila ideja, da se vpiše na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Študirala je v razredu profesorja Gojmirja Antona Kosa. Po diplomi leta 1954 se je družina najprej preselila v Novo mesto, nato nazaj v Ljubljano. V tem času je veliko ilustrirala, leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Leta 1979 je za razstavo, ki jo je leto prej pripravila za galerijo Labirint v Ljubljani, prejela nagrado Prešernovega sklada.