Med pogovorom, ki ga je vodila novinarka francoskega tednika Le Nouvel Observateur Aude Lancelin, so se sogovorniki lotili različnih aktualnih tem, od krepitve potrošniške kulture, naraščanja populizma in protisemitizma v Evropi do gospodarske krize in podnebnih sprememb.
Sogovornika sta se med drugim strinjala, da se "idealni zakon" med kapitalizmom in demokracijo začenja rušiti. Povezovanje demokracije in tržne ekonomije ne more rešiti vprašanj, ki jih postavlja globalizacija, zato se pojavljajo nove ideje, med drugim se obuja ideje komunizma, ob tem pa se pogosto pozablja, da je komunizem povzročil ljudem veliko nesreče. "Ideja ni kriva, a v njenem imenu je bilo narejenih veliko zločinov," je poudaril Finkielkraut.
Neupravičena nostalgija za komunizmom?
"Evropa je hkrati poznala fašizem in komunizem in težko je sprejela ti dve bolečini ter ju spravila. Ta travmatizem je pripomogel k temu, da so se pozabile določene krivice in se spremenile v nostalgijo," je še menil. Po njegovih ocenah je ena glavnih težav komunistične ideje ta, da ne išče rešitve problemov, ampak išče sovražnike, na katere zvrača odgovornost za probleme. Po mnenju Žižka je to tipično razmišljanje liberalnega kapitalizma. "Če kje danes vidim poenostavljanje, je ravno v liberalni vojni proti terorju," je dejal. To vodi do rasnega razlikovanja, tudi nestrpnosti, zato je danes med drugim zelo aktualno vprašanje ustrezne oblike multikulturalizma.
Sogovornika sta se strinjala, da čisti multikulturni model, kjer velja, da so vse kulture v enakem položaju, ne more delovati. "Vse relativno uspešne multikulturne države delujejo tako, da je ena kultura vodilna in daje smernice preostalim, kako sobivati," je dejal Žižek. "A vprašanje je, kaj naj bo vodilna kultura, kakšna bodo tista nezapisana pravila, ki jih vsi spoštujemo," je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje