Osnovi vodili vsakoletnega festivala pravljic pravita, da naj festival poslušalcem omogoča doživetje dobro pripovedovane besede in da je njegova naloga ljudskim pripovedkam poiskati pot v današnji čas. Tako nastopajoči mladim in tudi malo starejšim poslušalcem predstavijo prosto pripovedovane zgodbe, ki navadno izhajajo iz domačega in tujega ljudskega izročila.

Zadnji dan dogajanja je vrsta prišla na oživljanje zgodb o Zverinicah iz Rezije. Ana Duša, Miha Žorž, Rok Kosec in harmonikar Goran Završan so v Štihovi dvorni obudili vsem dobro znane pripovedke iz bogate živalske zakladnice, ki jih je ''ujel in udomačil'' (kot piše na zavihku knjige) Milko Matičetov, in tako ohranil skoraj nepregledno število dragocenega pripovednega gradiva.

Zakaj se mačke in psi še danes ne marajo?
Trije pripovedovalci in harmonikar so obenem počastili tudi 90-letnico Matičetova, gospoda, brez katerega se otroci in njihovi odrasli spremljevalci ne bi zabavali ob dogodkih zvite botre lisice, vedno lačnega volka, ki preži na nedolžno ovčico, naivnega, a hitronogega zajčka, in izvedeli, zakaj se mačke in psi še danes ne marajo.

In če vam prišepnemo; lepa mačica in pesek naj bi se vzela. Pesek je kot zgleden ženin na občinskem uradu uredil vse potrebne papirje, te pa je nato shranila 'redoljubna' mačica v mišjo luknjo. In ko je prišel težko pričakovani dan od papirjev seveda ni ostalo nič, s poroko tudi ni bilo nič, začel pa se je še danes začaran krog lovljenja pes – mačka – miši.

Dobro povedana zgodba se vedno dotakne
Festival se je razvil iz prepričanja, da je mogoče tudi dandanes človeka očarati z na prvi pogled zelo preprosto stvarjo, da se je mogoče dotakniti z zgodbo, ki je samo pripovedovana. In če je povedana dobro in je njena vsebina poslušanja vredna, bo zagotovo pritegnila širok krog poslušalcev. In prav to je uspelo tudi pripovedovalcem Zverinic iz Rezije, ki so ob spremljajočih zvokih harmonike in tudi s pevskimi vložki oživili nabrite žival'ce s človeškimi lastnostmi.

Festival je že pred leti pritegnil tudi odraslo občinstvo, poleg že znanih pripovedovalcev pa vsako leto predstavi tudi nove. Program oblikujejo Anja Štefan, Irena Matko in Alenka Velar, ki skupaj z drugimi udeleženci skušajo opozarjati na bogastvo ljudskega izročila in sooblikovati sodobno pripovedovalsko tradicijo pri nas.

Lejla Švabić