Pretočne platforme namreč prinašajo poplavo spreminjajočih se razmer. Spremenjena pravila igre, ki jih na trg avdiovizualnih (AV) del prinašajo digitalizacija in veliki ponudniki pretočnih storitev, Evropska komisija pa jih je uredila z direktivami, kot sta direktiva o avdiovizualnih medijih in direktiva o uveljavljanju avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu, se v nacionalne zakonodaje tudi zaradi koronakrize prenašajo z zamikom.

A kot je poudaril direktor Združenja evropskih scenaristov David Kavanagh, se je treba vprašati, kako bodo avtorji, ki se že zdaj spoprijemajo z nestabilnimi prihodki, plačani v prihodnosti, zlasti v pretočnem okolju. Po njegovih besedah je industrija velika, vsak evropski državljan je po njegovih podatkih že obiskal kino, televizijo pa gledajo po 3,5 ure dnevno.

Streamingi oz. pretočne vsebine so zato po njegovih besedah pomembni, saj v zgodovini umetniškega delovanja še ni bilo stanja, kjer bi vsi imeli dostop do AV-vsebin, kar pa posledično spreminja način avtorskega dela. Po navedbah producentke in namestnice predsednice Evropske filmske akademije (EFA) Ade Solomon se dogaja tudi, da velikani pretočnih vsebin preskočijo producente in se dogovarjajo neposredno z avtorji, "vse gre zelo hitro, serijo lahko posnamejo v manj kot letu".

Igrani filmi v Evropi potrebujejo podporo

Po njenih besedah morajo nastajati produkcije, ki odražajo evropsko in nacionalne kulture, vendar je za manjše države skoraj nemogoče, da uspejo brez koprodukcij. Tudi Kavanagh se je strinjal, da so koprodukcije pomembne za male države, čeprav v tem ne vidi odgovora na težave. Prepričan je, da igrani filmi v Evropi v primerjavi z ZDA ne morejo preživeti brez državne podpore.

Generalni sekretar Evropskega skladateljskega združenja Marc du Moulin se je strinjal, da so globalni streamingi prinesli pozitivne stvari, saj avtorska dela z njimi najdejo odjemalce zunaj svojih nacionalnosti. A kot je opozoril, to spremeni pravila pri pridobivanju avtorskih pravic, nadomestila pa niso urejena na način, da bi bila proporcionalna glede na uspeh dela.

Pomoč iz evropskih sredstev

Kot je povedala izvršna direktorica Svetovnega združenja avdiovizualnih avtorjev Cecile Despringre, je kriza pokazala več vidikov: mnogo avtorjev ni zapustilo svojega dela, vendar jih veliko deluje zunaj svoje ustvarjalnosti, npr. v poučevanju. Veliko evropskih držav zbira le tiste avtorske pravice, ki jih določa zakon, obstajajo pa še fragmentacija trga in različni odzivi na cene v različnih državah. "Pretočne platforme to izkoriščajo pri produkciji v Evropi, in to je izziv, ki ga je treba obravnavati," je dejala.

Omenjeni direktivi in direktiva o retransmisiji programov so po njeni oceni priložnost za izboljšanje položaja AV-avtorjev na nacionalni ravni, skupaj s sredstvi, ki jih je Evropska komisija namenila sektorju zaradi krize. Vendar obstaja nevarnost, da zakonodajalci tega ne bi izkoristili in bi direktive prenesli z "minimalnim naporom".

Sogovorniki so se strinjali, da bi producenti in avtorji, brez katerih prvi ne morejo obstajati, morali stopiti na isto stran in skupaj odločneje opozoriti na svojo pomembnost ter na to, da gre za njihove vsebine in njihove pravice.