Bunker globoko pod Berlinom, kjer je firer preživel svoje zadnje dneve, je bil predmet že številnih knjig in filmov, sicer pa razen redkim strokovnjakom neposredno nedostopen. Bil, kajti režiser Christoph Neubauer je na nemško tržišče poslal DVD Firerjev bunker (1935–1942), doslej najbolj verodostojno ponazoritev bombnega zaklonišča, v katerem je Hitler s svojimi ožjimi sodelavci preživel bombni napad Berlina. Tretji iz serije dokumentarcev o vladni četrti v medvojnem Berlinu naj bi razpršil napačne predstave o nacističnem vrhu.

Tudi veliki niso nezmotljivi
"Človek ne bi verjel, koliko napačnih rekonstrukcij so predstavili že zelo verodostojni viri," razlaga Neubauer. "Vsi, od Discoveryja pa do History Channela in cele vrste piscev, so svoje opise gradili na predlogi fotografij že porušenega bunkerja, ki so nastale 30 let po koncu vojne." Seveda je treba omeniti, da tudi Neubauer ni imel kakih ekskluzivnih posnetkov – starejše fotografije bunkerja preprosto ne obstajajo. Dosedanje ponazoritve bunkerja so bile, tako trdi režiser, “srhljivo površne” – razmerja so bila napačna, višina stropov zgrešena, prostori pa popolnoma narobe razporejeni. Brca v temo naj bi bila tudi filmska uspešnica Propad, kjer smo Hitlerja lahko videli v temnih, utesnjujočih podzemnih čumnatah.

Več kot dve leti brskanja po arhivih
V Nemčiji rojeni Neubauer, ki živi in dela v Južnoafriški republiki, je svoje virtualno poslopje zgradil s pomočjo kakih 800 fotografij iz javno dostopnih in zasebnih zbirk. Prvotni načrt arhitektov je primerjal s fotografijami, ki jih je tajna policija Stasi posnela v sedemdesetih, dodal pa tudi celo vrsto opisov iz osebne korespondence, ki se je ohranila v arhivih. Potrebnih je bilo 16.800 ur (dve leti in pol) raziskav, preden je s pomočjo računalniške animacije lahko oživil arhitekturo in opremo skrivnostnega bunkerja, s takimi podrobnostmi, kot so s svastikami okrašeni stoli in naključno odložene knjige na čelu. (Pri barvah je seveda moral ugibati.)

Zlo mora biti črno
Idejo o bunkerju kot temačni luknji naj bi Nemci po Neubauerjevem mnenju deloma tudi zavestno držali pri življenju – ne zato, ker bi bila resnična, ampak zato, "ker si tako želijo predstavljati Hitlerjev konec. To potrebo čisto razumem, ampak v resnici je bilo drugače."

Kako je torej bilo v resnici?
Firerjevo zadnje domovanje torej ni bila neosvetljena čumnata, prav tako pa ne dekadentna, v žamet in brokat ovita palača. Bila je "precej normalno, resda zelo dobro zavarovano, a malce puščobno vladno poslopje, na katerem je bilo nenavadno samo to, da je bilo pod zemljo." Kmalu se bodo lahko ljudje po njem tudi sami sprehodili – ne sicer zares, ampak v virtualnem spletnem svetu Second Life. Studio Keystone Animation si že prizadeva za to.

Ana Jurc