Pri odkrivanju bolj osebne vezi med človekom in drevesom skozi zgodovino in simbolnega pomena dreves so pomagali strokovnjaki s področja etnologije: dr. Zmago Šmitek, dr. Katja Hrobat, mag. Mateja Šmid Hribar in zbiralka ljudskega izročila Dušica Kunaver. Skozi njihove bogate pripovedi bo tekla zgodba o tem, da vrednost nekega drevesa ni le v njegovi starosti in velikosti. Človek je od nekdaj povezan z drevesi, ki rastejo v njegovi bližini.

Zgodbe oreha, hrasta, lipe in smreke
Ljudi so drevesa skozi stoletja vedno znova očarala s svojo starostjo, trdoživostjo, lepoto ali častitljivostjo. Drevesa so kot glasniki preteklosti, nosilci kulturnega spomina in močnega simbolnega pomena, zato lahko v štirih januarskih torkih ob 17.30 "prisluhnete" zgodbam oreha, hrasta, lipe in smreke. Avtorica serije Drevesa pripovedujejo je Neva Novljan, režiserka pa Siena Krušič.

Prvi je svojo zgodbo govoril oreh, za katerega so ljudje včasih verjeli, da je čarobno drevo in da ima vsakdo, ki je pod njim zaspal na kresno noč, jasnovidne sanje. Oreh, kot drevo obilja in plodnosti, je opeval že Valvasor, ki je zapisal, da ljudje na Kranjskem sušijo orehova jedrca in potem iz njih pečejo slasten kruh, ki mu pravijo potica.
Drugi torek, 11. januarja, bo minil v znamenju hrasta, ki je bil vedno posvečen najvišjim bogovom in je zato človeka varoval pred vsemi zlemi silami. Hrast je veljal za sveto drevo, saj naj bi se v njegovi krošnji pred več kot sto leti trem deklicam v Pliskovici na Krasu prikazala Mati božja.

Slovenska lipa in vsestranska smreka
18. januar bo na 1. programu TV Slovenija posvečen lipi, ki stoji v središču številnih slovenskih vasi, je bila vedno tudi simbol slovenstva, zdravja, zmage, rodovitnosti, družabnosti in plesa. Bila pa je tudi sodno drevo. V Prešernovi Vrbi na Gorenjskem so ljudje že mnogo pred pesnikovim rojstvom urejali vse svoje pravice in dolžnosti v zvezi s skupnimi srenjskimi zadevami.
Zadnja v seriji bo 25. januarja svojo zgodbo govorila smreka, ena najbolj prilagodljivih drevesnih vrst pri nas, ki uspeva na nadmorski višini od 300 do 1500 metrov. Od nekdaj je bila pomemben vir preživetja kmečkega človeka. Na simbolni ravni smreka človeku še vedno predstavlja trdnost, vitalnost, varnost. S smrečico vstopamo tudi v novo leto, okrašena slavnostna smreka, kot mlaj postavljena sredi vasi, pa oznanja, da se pod njo godi nekaj veselega - da je v vasi svatba, nova maša, gasilska veselica ali kakšen drug vesel dogodek.