V uvod v filmski dvojček se bo Mateja Valentičič z Marcelom Štefančičem drevi ob 23. uri pogovarjala o kultih in klasikih hororja. Grozljivka je žanr, ki je pogosto odrinjen na rob vzvišene različice kanona filmske zgodovine, kjer dominirajo avtorski opusi.

Pogovoru bo sledila kultna grozljivka Dona Siegla Invazija tretje vrste (1956), v katerem prebivalci malega ameriškega mesteca uživajo idilično življenje, dokler se nekega dne v mestu ne začnejo dogajati nenavadne stvari. Nekateri ljudje se začnejo vesti kot roboti brez pravih čustvenih odzivov. So enaki kot prej, vendar malce drugačni. Zdravnik mesteca sprva ne verjame številnim pritožbam zastrašenih prebivalk in prebivalcev, ki so prepričani, da njihovi sorodniki, sosedi in najboljši prijatelji niso več oni sami, marveč kljub enakemu videzu spremenjeni ljudje, tujci, nemara vesoljci. Zdravnik začne raziskovati nenavadne in neoprijemljive spremembe v ljudeh in poskuša dojeti, zakaj so družinske domove preplavili človeški dvojniki ...

Zombiji so tu
Prihodnji petek pa bo na sporedu še ena klasika Noč živih mrtvecev iz leta 1968. Fenomen Noči živih mrtvecev se je začel v obliki neodvisne produkcije z nizkim proračunom neznanega režiserja Georgea A. Romera in prerasel v kultno klasiko, ki je prinesel ogromne dobičke in definiral podzvrst filmske grozljivke, v kateri glavno vlogo igrajo zombiji. Med številnimi interpretacijami zombijevstva je prevladala ta, ki pravi, da zombiji služijo kot metafore ljudskih množic brez razredne zavesti, nečloveškega gona, potrošniške sle.

V ospredju filma sta Barbara in Johnnie Blair, sestra in brat, obiščeta očetov grob na podeželskem pokopališču. Johnnie se pošali, da bodo sestro napadli zli duhovi. Kmalu ju po pokopališču zares lovijo živi mrtveci – napol strohnela trupla, ki so izgubila vse intelektualne zmožnosti človeškega bitja in jih žene, ujeta med življenjem in smrtjo, izključno sla po človeškem mesu ...