Javna razprava, ki je v državnem zboru potekala zato, da tudi strokovna in zainteresirana javnost predstavi svoj pogled na predlog zakona, je pokazala, da sta stroka in ministrstvo glede omenjenega zakonskega predloga še vedno neuglašena.
Predsednik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Igor Koršič je predlog označil kot slab, prepričan pa je, da pomeni nadaljevanje agonije slovenske kinematografije. Predlog ni nastal na podlagi kakovostne analize obstoječega stanja in rešuje bolj neko "državno-pravno zagato", pravi Koršič. Dodal je še, da so pripravljeni sodelovati in ministrstvu pomagati pri popravljanju predloga zakona, vendar le, če se ministrstvo zaveže, da jim bo omogočilo takojšnjo pripravo strateškega načrta za film, ki pa ga bo pripravila stroka.
Precej kritičen je do predloga zakona tudi predsednik Društva slovenskih filmskih režiserjev Martin Srebotnjak, ki se sprašuje, ali je predlog zakona sploh mogoče v zakonodajnem postopku ustrezno popraviti tako, da bo upravičil svoje poslanstvo in dobre namene.
Da bi se filmu namenilo več sredstev
Marko Naberšnik, režiser in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, od novega zakona sicer "ne pričakuje čudežev", bi si pa v prihodnosti predvsem želel povečanje finančnih sredstev na področju filma.
Kje so vsi filmski festivali?
Igor Prassel, direktor festivala animiranega filma Animateka, je na javni razpravi opozoril, da predlog zakona obravnava le Festival slovenskega filma, drugih festivalov pa ne obsega, čeprav imamo v Sloveniji približno 15 različnih festivalov, ki pokrivajo od animiranega do kratkega, dokumentarnega in eksperimentalnega filma. Meni, da bi bilo zakonu treba dodati člen, ki bi Slovenski filmski center zavezal k sofinanciranju izvedbe tudi drugih slovenskih filmskih festivalov.
O podpori slovenskemu filmu
Ida Weiss iz Društva filmskih producentov Slovenije se je osredotočila na definicijo nizkoproračunskega filma, predsednik Društva filmskih producentov Slovenije Jožko Rutar pa sestavo sveta Slovenskega filmskega centra in določeno podporo, ki naj bi jo slovenskemu filmu nudile televizijske hiše. Opozoril je, da zakon glede zadnjega ne predvideva nobenih sankcij.
Gregor Pajić, direktor studia Viba film, je izpostavil izključenost Vibe iz predloga zakona. Poudaril je, da ne vedo, kako bo zakon vplival na izvajanje javne službe, ki jo studio Viba film opravlja, zato je predlagal, da ga vključijo v zakonski predlog.
Nekaj dopolnitev že pripravljenih
Nekaj rešitev naj bi bilo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Stojana Pelka pripravljenih že v nekaterih amandmajih. Ti se navezujejo na sestavo sveta Slovenskega filmskega centra, sankcije, ki bodo doletele televizijske hiše, če te ne bodo izpolnjevale z zakonom določenih obveznosti, pa tudi stik s filmskim studiem Viba film.
Majda Širca: Cilj so boljši okviri za razvoj filma
Po besedah ministrice za kulturo Majde Širca lahko z javno predstavitvijo odpravijo morebitna nerazumevanja predloga, predvsem pa lahko nadgradijo besedilo na tistih mestih, kjer so za zainteresirano javnost vprašanja še odprta. Ministrica je v uvodni predstavitvi znova opozorila na kvalitete, ki jih predlog zakona prinaša, in sicer nove spodbude, transparentnost, vztrajanje pri avtonomiji, stimulacije za iskanje partnerjev in odpravo zdajšnjih krčev filmske industrije.
"Statusa quo" ne želijo ohranjati, saj bi ta povzročil mrk slovenskega filma, zato želijo z novim zakonom dati slovenskemu filmu boljše okvire. Proračunska sredstva, namenjena filmu, se po besedah ministrice kljub gospodarski krizi tudi z zadnjim rebalansom niso zmanjšala, za avdiovizualno področje pa so se celo povečala. Po njenih zagotovilih bodo slovenskemu filmu v prihodnjih proračunih namenili še več sredstev.
18. junija je Državni zbor sprejel sklep, da je predlog zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS, primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlogu zakona so podporo izrekli predvsem v koalicijskih poslanskih skupinah, bolj kritična pa je bila do predloga opozicija.