"Osebno sem zelo ganjena in navdušena, ko vidim te ogromne demonstracije. Mislim, da je to ključni trenutek v izraelski zgodovini," je po pisanju Associated Pressa (AP) na novinarski konferenci še dejala britanska igralka, ki se zaradi filmskega festivala mudi v Izraelu.

Vojna med Izraelom in koalicijo arabskih držav
Preprosto naslovljen celovečerec Golda, ki ga je po scenariju Nicholasa Martina režiral Guy Nattiv, je svetovno premiero je doživel februarja letos na Berlinalu. Skozi film spremljamo dramatične dogodke, veliko odgovornost in sporne odločitve, ki jih je izraelska premierka sprejela med jomkipursko oziroma oktobrsko arabsko-izraelsko vojno v letu 1973.

Izrael je iz te vojne sicer izšel kot zmagovalec, njen izid pa je postavil temelje za mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. A je Izrael imel tudi velike izgube, premierko pa so kritizirali zaradi pomanjkanja pripravljenosti vlade in zavračanja ukrepanja na podlagi obveščevalnih podatkov, ki so kazali na neizogiben napad. Golda Meir je naslednje leto odstopila, nacionalna travma po vojni pa je sprožila proces, ki je nato leta 1977 na oblast pripeljal desničarsko stranko Likud, na čelu katere je trenutno Netanjahu.

"Gre za zelo drugačen odnos do moči"
Helen Mirren je na novinarski konferenci primerjala vodstvo Golde Meir, ki je bila na premierskem položaju med letoma 1969 in 1974, ter Netanjahuja, čigar zdajšnja koalicijska vlada, ki je prevzela oblast decembra, in velja za najbolj ultranacionalistično in ultraortodoksno v 75-letni zgodovini Izraela. Kot je poudarila igralka, je premierka svojim vojaškim svetovalcem pogosto postregla kavo, ko so se zbrali v njeni kuhinji, da bi razpravljali o strategiji, medtem ko Netanjahu slovi po svoji vzvišenosti in nima stika z običajnimi državljani.

"Imela je neizmerno moč, vendar je bila popolnoma zadovoljna, da se je sukala po kuhinji, vsem kuhala kavo in bila v vlogi babice. Gre za zelo drugačen odnos do moči – od moške, Netanjahujeve vrste moči do moči kuhinje Golde Meir," je še dejala 77-letna britanska igralka, ki je prišla v Jeruzalem v času, ko poskuša izraelska vlada poglobiti svoj nadzor na Zahodnem bregu. Vlada je odobrila načrte za tisoče novih domovanj v naselbinah na Zahodnem bregu, napetosti s Palestinci pa naraščajo.

Izraelska stran je letos na okupiranem Zahodnem bregu ubila več kot 150 Palestincev, palestinski napadi na Izraelce pa so zahtevali najmanj 25 smrtnih žrtev. Izrael pravi, da je bila večina ubitih Palestincev borcev, čeprav so med mrtvimi tudi ljudje, ki niso izvajali nasilja.

Izjava premierke, ki še zmeraj odzvanja
Nekateri Netanjahujevi zavezniki so voditelji naseljencev na Zahodnem bregu, ki zavračajo nacionalne težnje Palestincev. Golda Meir je leta 1969 v intervjuju za Sunday Times slavno izjavila: "Palestinci niso obstajali." Nedavno je to njeno izjavo tako rekoč ponovil izraelski skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič, ki je med drugim izjavil, da "palestinsko ljudstvo ne obstaja."

Izraelski igralec Lior Aškenazi, ki v filmu upodablja poveljnika izraelske vojske, je na novinarski konferenci izrazil mnenje, da bi Golda Meir podprla prizadevanja za priključitev Zahodnega brega. "Čeprav je bila socialistka, mislim, da bi zagotovo podprla naseljence," je zatrdil.

Golda Meir (1898–1978) velja za najvplivnejšo izraelsko političarko v zgodovini. Skupaj s 24 sopodpisniki je 14. maja 1948 podpisala deklaracijo o ustanovitvi države Izrael, ki so jo že naslednji dan napadle združene sile Egipta, Sirije, Libanona, Transjordanije in Iraka. Bila je bila prva oseba, ki je prejela izraelski potni list. Službovala je kot ministrica za delo in zunanja ministrica ter kot četrta po vrsti zasedla premiersko funkcijo v Izraelu in je doslej edina ženska, ki je bila na tem položaju.