Skupine, ki se zavzemajo za prepoved kajenja na filmskih platnih, menijo, da je junak omenjenega filma, novinar Ed Murrow (film je nastal po resnični zgodbi), čigar zaščitni znak je bila (skoraj ves čas) prižgana cigareta in je pri 57 letih umrl za pljučnim rakom, odličen zgled za to, zakaj bi morali cigarete na filmu prepovedati.

Kajenje le eden izmed dejavnikov pri dodeljevanju oznak
Mogočna Motion Picture Association of America (MPAA), v kateri so povezani hollywoodski studii, je v začetku maja oznanila, da se sicer ne bo vmešavala v kreativni proces nastajanja filmov, a bo upoštevala kajenje pri označevanju filmov z oznakami G, PG, PG-13, R in NC-17 (namesto prejšnje oznake X). Filme v posamezne razrede razvrščajo glede na količino spolnosti, nasilja in uporabo specifičnega jezika in mamil.

Skupine borcev proti kajenju pa niso zadovoljne, na The American Lung Association (Ameriška zveza za pljuča) menijo, da bi morali tobak odstraniti iz novih filmov, še posebej tistih, namenjenim otrokom, najstnikom in širokemu občinstvu. Predlagajo, da bi filme, v katerih se kadi, označili z oznako, ki bi prepovedala ogled gledalcem, starih manj kot 17 let - razen v spremstvu staršev.

(Dokazano) velik vpliv vzornikov na najstnike
Predsednik MPAA Dan Glickman je sicer v začetku maja najavil, da kajenje na platnu filmu ne bo avtomatsko prineslo oznake R, a bo upoštevano kot "dejavnik med mnogimi drugimi dejavniki". S tem pa, kot rečeno, na Zvezi niso popolnoma zadovoljni, saj filmarjem pred nosom mahajo z rezultati študij, ki kažejo, da 52 odstotkov najstnikov staršev nekadilcev kaditi začne, ker v filmih vidijo kaditi svoje vzornike.

Harvardski znanstvenik Jay Winsten je na konvenciji MPAA povedal, da je povprečna starost, ko otroci začnejo kaditi, 13 let, nikotin pa povzroča tako močno odvisnost kot heroin, zato se jih večina razvade ne more več otresti. Winsten je dodal še: "Javni borci proti kajenju se nikakor ne morejo kosati z Leonardom DiCapriom, ki v Titaniku kadi," in opozoril, da je film označen "le" z oznako PG-13.

Regulacija na škodo kreativnosti?
MPAA pa je ponudila svojo statistiko: v filmih, ki so nastali med letoma 2004 in 2006, je delež tistih, v katerih se za trenutek pojavi kdo, ki kadi, padel s 60 na 52 odstotkov. Med temi filmi jih 75 odstotkov nosi oznako R - a zaradi drugih razlogov -, zato na MPAA menijo, da je posebno označevanje zaradi kajenja odveč. Glickman je v reviji In Focus ameriške Nacionalne zveze lastnikov kinodvoran povedal še, da se filmarji prostovoljno trudijo zmanjšati količino kajenja v filmih, a morajo hkrati zagotoviti, da regulacija ostane zunaj tega posla. Dodal je: "Kreativnost je tisto, kar dela ameriško filmsko industrijo veličastno."