Vzrok za nastanek danes kultnega filma je bil v izjemni priljubljenosti in uspešnosti dveh prejšnjih filmov režiserja Sergia Leoneja - Za prgišče dolarjev (1964) in Za dolar več (1965). Pri United Artistu so pristopili k Lucianu Vincenzoniju (ki je spisal Za dolar več), ta je idejo predstavil Leoneju in rodil se je Dober, grd, hudoben.

Trojica na lovu na zlato
Zgodba je postavljena v čas ameriške državljanjske vojne, kjer se trojica Blondie (Clint Eastwood), Tuco (Eli Wallach) in Angel Eyes (Lee Van Cleef) podajo na lov za zlatom, ki naj bi bilo vredno 200.000 dolarjev. V skladu z naslovom vsakemu junaku pripada en pridevnik. Na prvo žogo je Eastwood dober, Wallach grd, Van Cleef pa hudoben.

Kdo bo koga?
Njihove vloge se med samim filmom neprestano menjavajo, saj med trojico prihaja do različnih "koalicij", ki pa niso trdne narave. Ob koncu skoraj triurnega filma pride do znamenitega spopada na pokopališču, kjer je skrito zlato. Trojica si zre iz oči v oči, a prav nihče ne ve, kdo bo komu poslal svoj naboj ...

Slabi dialogi, slaba sinhronizacija ...
Filmski puristi se seveda lahko zgražajo nad plehkimi dialogi, dlakocepci pa zmrdujejo nad sinhronizacijo. Ker je snemanje potekalo v Španiji, je velika večina igralcev govorila le italijansko ali špansko. Le naslovna trojica je govorila v angleščini, kar je pomenilo, da je na snemanju vsak govoril v svojem jeziku, po koncu snemanja pa so posneli kar dve sinhronizaciji (angleško in italijansko), da je film lahko potekal v enotnem jeziku. Roko na srce - Leone pri sinhronizaciji ni bil posebno zahteven, kar je gledalcem hitro jasno.

... odlični posnetki in glasba
A Leone je svoje mojstrstvo dokazal v vlogi režiserja, kjer je edinstveno kadroval, na čelu z izjemnimi posnetki v velikem planu. Svoje je dodal še skladatelj Ennio Morricone, ki je glavni krivec za temo, ki si jo gledalec hote ali nehote še dolgo požvižgava.

Kratke in sladke
- Izvirni naslov filma Buono, il brutto, il cattivo je v slovenščino dobesedno preveden Dober, grd, hudoben. Naslov angleške različice pa zamenja drugi in tretji pridevnik - The Good, the Bad and the Ugly. Majhna razlika, ki pa je postala zelo opazna pri prvih ameriških napovednikih. Italijanski napovednik postopoma prikaže vse tri like in jih podpiše s pridevnikom iz naslova. Pri ameriški različici napovednika so pridevnike pisali v svojem vrstnem redu - Angel Eyes je tako postal grd, Tuco pa hudoben.
- Sergio Leone je zelo slabo govoril angleško, Eli Wallach pa ni znal italijansko - ustvarjalca sta med snemanjem zato komunicirala v francoščini.
- Ennio Morricone je pri pisanju znamenite teme želel posnemati zvok jokajočih hijen.
- Leone je dolgo časa iskal primerno pokopališče, kjer so posneli zadnji prizor. Ker ga ni našel, so ga španski vojaki zgradili v vsega dveh dneh.
- Španski vojaki so zgradili most, ki ga nato v zgodbi razstrelijo. Med snemanjem je prišlo do nesporazuma in most so razstrelili, ne da bi Leone posnel prizor. Vojaki so most spet zgradili, tokrat so eksplozijo posneli, ta pa bi se lahko končala tragično, saj je Eastwood za las ubežal nesreči.