"Skupina naseljencev je pravkar linčala Hamdana Ballala, sorežiserja našega filma Edina zemlja. Pretepli so ga, poškodbe ima na glavi in trebuhu, krvavi," je po navedbah Al Džazire Abraham zapisal na omrežju X. In še: "Vojaki so napadli reševalno vozilo, ki ga je poklical. Od tistega trenutka ni od njega nobenega glasu."

Po navedbah portala Haarec priče poročajo, da so videle, kako so izraelski vojaki iz reševalnega vozila odvlekli Ballala, medtem ko so ga reševalci oskrbovali. Po navedbah tamkajšnjih prebivalcev so ga najprej pridržali pripadniki izraelskih civilnih intervencijskih sil, zatem pa so ga izročili drugim vojakom.

Ob napadu uničili tudi rezervoarje za vodo in razbijali avtomobile
Napad se je zgodil približno ob 18.00 v Ballalovi vasi Susya. Izraelski naseljenec se je približal palestinskim domovom, tamkajšnji prebivalci so mu dejali, naj odide, zatem pa je prišlo več naseljencev, ki so Palestince napadli s kamni in jih udarjali s pestmi. Ob tem so uničili rezervoarje za vodo, ukradli varnostne kamere in razbili okna na avtomobilih.

Po navedbah Guardiana so naseljenci napadli režiserjev dom. Po navedbah prič ga je obkolilo in napadlo približno 15 oboroženih izraelskih naseljencev. Aktivisti, ki so pričali dogodku, so napad posneli, nato pa vstopili v Ballalovo hišo, kjer so na tleh zagledali sledi krvi. Po navedbah člana režiserjeve družine so bili ti posledica udarca v Hamdanovo glavo. Ob prihodu vojakov so zamaskirani naseljenci zbežali. Judovsko-ameriški aktivisti so poklicali policijo, vendar ta ni posredovala, še poroča Haarec. Guardian pa poroča, da so režiserja in še enega moškega aretirali in brez navedbe razloga odpeljali na policijo.

Izraelska vojska se na poročila o napadu še ni odzvala. Na Guardianovo poizvedovanje je izraelska vojska odgovorila, da dogodek preverja.

Ni se prvič zgodilo, da so se izraelski naseljenci spravili na ustvarjalce filma Edina zemlja. Februarja lani so zamaskirani naseljenci obkolili in napadli Basla Adro.

Film, ki popisuje sistematičen izbris palestinskih vasi
Poleg Abrahama in Ballala sta enega od odmevnejših dokumentarnih filmov leta ustvarila še Basel Adra in Rachel Szor. Večkrat nagrajeni film popisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Film predstavlja življenje Palestincev, ki jim porušijo streho nad glavo, zato se zatečejo v votline in ponoči poskušajo na novo zgraditi svoja domovanja. Dogajanje večino časa spremljamo s perspektive Basla Adre, ki je bil rojen v skupku naselij Masafer Jata na okupiranem Zahodnem bregu. Hribovito območje južno od Hebrona je že več desetletij vrelišče protiizraelskih protestov. Izrael je namreč Palestincem ukazal umik z ozemlja, ker so na tem področju predvideli vojaško vadbišče.

Palestinsko-izraelski kolektiv je opozoril nase že na lanskem Berlinalu, kjer je dobil medveda za najboljši dokumentarec, zahvalni govor nagrajencev pa je v Nemčiji sprožil preiskavo, saj je tamkajšnjo oblast zmotila omemba genocida. Adra je v svojem govoru tedaj med drugim poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi masakrirajo in koljejo", ter pozval Nemčijo, naj prekine izvoz orožja v Izrael.

Na začetku marca je film z oskarjem nagradila še Ameriška filmska akademija znanosti in umetnosti. Basel Adra je ob prevzemu kipca dejal: "Pred nedavnim sem postal oče in upam, da moji hčerki ne bo treba živeti v takšnem svetu, kakršen je danes, ko so ljudje razseljeni, ko se uničujejo domovi. Moja skupnost vsak dan doživlja grozote okupacije, kar trpimo že desetletja, a še vedno smo tu. Svet pozivamo, naj ustavi te krivice in etnično čiščenje Palestincev."

Abraham pa je njun zahvalni govor sklenil z besedami: "Obstaja drugačna pot, politična rešitev, brez etnične nadvlade, z narodnostnimi pravicami za obe ljudstvi." Ob tem je obsodil tudi ameriško podporo izraelski politiki: "Moram reči, ker sem tukaj – zunanja politika te države pomaga onemogočati tako rešitev. Zakaj? Mar ne vidite, da smo prepleteni, da moji ljudje ne morejo biti resnično varni, če Baslovi ljudje niso resnično svobodni?"

Film je sicer začel nastajati že dolgo pred najnovejšim poglavjem vojne v Gazi. Režiserja sta se spoznala med izraelskim rušenjem arabskih vasi v okolišu Masafer Jata, kjer Basel živi že od rojstva.

Film je na nedavnem sklepu festivala dokumentarnega filma v Cankarjevem domu prejel tudi nagrado Amnesty International za najboljši film na področju človekovih pravic.