Leto 2014 pa je tudi stoletnica leta, v katerem je film izgubil svojo nedolžnost. Leta 1914 je bil namreč novi medij, lahko tudi že nova umetnost, prvič uporabljen za manipulacije z domoljubnimi in nacionalističnimi občutki množic, ki so se spopadale s šokantnimi, nečloveškimi podobami nove, industrializirane oblike vojne. Leta 1914 je začel D. W. Griffith snemati Rojstvo naroda, rasistični ep, ki je zapisal novo umetnost dvoumni usodi: pospešeni modernosti, ki bo osvobodila človeški pogled in zavest spon preteklosti, a tudi prihodnosti, ki bo zmožna vpreči množice v katastrofalne politične projekte 20. stoletja.
Sto let od manipulacije in neuklonljivosti kapitalu
Leto 1914 pa je vendar tudi leto, ko se je v film priklatil Charlie Chaplin in utelesil univerzalno podobo revščine in neuklonljivega človeškega duha, ki se nagonsko upira vsemogočni logiki kapitala, nacionalne države in represivnih ideologij. Film je takrat pokazal, da je po svoji naravi demokratična in ljudska kultura. Narejen je iz vsakdanjih, trivialnih, vulgarnih in bežnih sestavin sodobnega življenja, ki so v pravilno odmerjenih kombinacijah zmožne odpraviti simbolne in materialne hierarhije buržoaznega sveta.
V Slovenski kinoteki pojasnjujejo, da je film v kontekstu mišljenja kapitalizma lahko kadar koli kjer koli in kar koli, od neme burleske do včerajšnje premiere, od naključne manifestacije do eksplicitne izjave o stvari. Retrospektiva Pogoji (in) možnosti se bo začela drevi 21. uri s projekcijo filmov Filmski obzornik 57: Vprašajmo se O(bzorniške) F(ronte), Živimo, kakor moremo Henryja Lehrmana ter Delavci zapuščajo tovarno Haruna Farockija. Na kakšne načine lahko film govori o kapitalizmu in nasprotno, bo z raznovrstnimi filmi in spremljevalnimi dogodki retrospektiva razmišljala do konca februarja.
Sadovi jeze – kritika kapitalizma in predlog boljše ureditve
Na sporedu bodo spominske projekcije filma Hitri in drzni za umrlega igralca Paula Walkerja, Avatarja Jamesa Camerona ter Matrice Andyja in Larryja Wachowskega pa Idioti Larsa von Trierja ter film Sadovi jeze Johna Forda. Prav zadnji, s katerim so pred kratkim obogatili arhiv kinoteke, je bil konkretno izhodišče za retrospektivo.
Film iz leta 1940, posnet po istoimenskem romanu Johna Steinbecka, je, kot pravi programski vodja Jurij Meden, danes šokanten, saj si upa na glas in odkrito kritizirati obstoječi ekonomski sistem v Ameriki, kapitalizem, in predlagati nekaj novega, kar je v primeru tega filma nekaj na meji med komunizmom in socializmom. Kot je še povedal Meden, pa v retrospektivo niso vključili samo do kapitalizma kritičnih filmov, ampak tudi tiste, ki so predvsem produkt tega sistema, prežarčeni z njegovo ideologijo, a tudi takšni filmi zapolnjujejo celotni pogled kapitalizma.