Projekcije filmov bodo na tradicionalnih prizoriščih na Manziolijevem trgu, v Art Kino Odeonu in v izolskem kulturnem domu. Ob večerih bosta tudi letos potekala spremljevalni progam in druženje na Svetilniku. Foto: Sanja Tošić
Projekcije filmov bodo na tradicionalnih prizoriščih na Manziolijevem trgu, v Art Kino Odeonu in v izolskem kulturnem domu. Ob večerih bosta tudi letos potekala spremljevalni progam in druženje na Svetilniku. Foto: Sanja Tošić
Kino otok
Organizatorji sodelujejo z raznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami in društvi, k festivalskemu vzdušju pa s svojim delom pomembno prispevajo tudi prostovoljci. Kino Otok v Ljubljani so tudi letos pripravili v sodelovanju z ljubljanskim Kinodvorom, kjer bo predstavljen del festivalskega programa. Foto: Kino Otok
Souleymane Cissé
Otvoritveni film festivala, Povej mi, kdo si (ki so ga predvajali tudi letos v Cannesu) bo predstavil njegov režiser Souleymane Cissé, eden od angažiranih umetnikov, ki s svojim delom izrisujejo portret sodobnega Malija brez vizualno-klišejskega kolonialnega diskurza. Raje kot na širši okvir politične zgodbe se Cissé osredotoča na zasebno sfero malijskega srednjega družbenega razreda, saj skozi intimne svetove protagonistov ne le, da preiskuje fenomenologijo motivov poroke, monogamije, prešuštva in poligamije, temveč v središče s skorajda dokumentarističnim dispozitivom postavlja emancipacijo ženske. Foto: Spletna stran festivala
Zmagati je subverziven filmski prerez burnih družbenopolitičnih in umetniških dogajanj prve tretjine 20. stoletja. Z besedami Bellochia samega: 'Kar se me je še posebej dotaknilo in prevzelo, je bila privatna komponenta zgodbe. Ideja te ženske, ki se popolnoma, na absoluten in nezadržen način, preda moškemu, ki ga ljubi. In zanj žrtvuje vse – svoj družbeni položaj, svoje premoženje, materialno stanje, samo da bi se mu popolnoma predala. Tragično dejstvo je, da jo je Mussolini imel rad, a kljub temu je v njegovem življenju zasedala drugotno vlogo. Nedvomno so bile njegove politične ambicije na prvem mestu. Torej to, kar je želel postati. Na neki točki filma jasno izreče, da je spoznal, da bi lahko postal le povprečen pisatelj ali glasbenik, a je zaslutil, da bi lahko postal velik politik. V filmu smo tako priča konfliktu med absolutno strastjo Ide Dalser in drugotno strastjo, ki jo občuti Mussolini.'

Festival, ki bo v Izoli potekal do 12. septembra, bo v sedmih sekcijah na ogled ponudil 22 celovečernih filmov. V tekmovalni sekciji, ki so jo krstili za Trgatev, bodo letos predstavili štiri filme: Sinko ruske režiserke Larise Sadilove, Govorilnica alžirskega režiserja Mohameda Sudanija, Sidrišče švedsko-ameriškega režijskega dvojca C. W. Winterja in Andersa Edströma in Naseljena dežela španske režiserke Anne Sanmarti. (Sinka bo v Izoli predstavila igralka Ksenia Surkova, preostale tri pa njihovi režiserji).


V sekciji Odprti Otok si bo mogoče ogledati poglede, estetike in metode filmskega ustvarjanja iz različnih koncev sveta. Predstavlja filme s širokim spektrom podajanja zgodbe, od doživetij glavnega protagonista do opisa družbenih razmer ali nostalgičnega obujanja spominov. Med drugim bodo v tem sklopu predvajani filmi Nalezljiva zadetost avstrijskega režiserja Michaela Glowoggerja, Mongsil južnokorejskega avtorja Lija Džisanga in Petropolis: Zračne perspektive bituminoznega peska Alberte v režiji Kanadčana Petra Mettlerja.
Kaj se dogaja onkraj meje?
Sekcija Dobri sosedje bo ponudila izstopajoče filmske stvaritve avtorjev iz sosednjih držav, predvsem italijanskih in avstrijskih režiserjev. Zvrstili se bodo dokumentaristično-eksistencialistični portret Totò avstrijskega avtorja Petra Schreinerja, Zmagati kontroverznega italijanskega avtorja Marca Bellochia in Poplava, ki jo odlikuje specifičen dokumentarističen pristop hrvaškega režiserja Gorana Devića.
Sekcija Mojstri prinaša novejšo produkcijo nekaterih velikih cineastov; poleg uvodnega filma sta to še Tropski moloh Haitijca Raoula Pecka in Ko vsi spimo Iranca Bahrama Bajzanija.

Plat Duceja, ki je ne poznamo
Festival se bo sklenil s projekcijo politično obarvane zgodovinske pripovedi Zmagati zgoraj omenjenega Bellocchia, filma o skriti prvi ženi Benita Mussolinija Idi Dalser (in njunem sinu), ki obenem raziskuje pojav množične histerije. V nedeljo ob 20.00 bo znano, kateremu filmu je največ glasov namenilo občinstvo.

Tudi letos bo nekaj avtorjev festivalskih filmov lahko videti in spoznati na lastne oči. Poleg malijskega režiserja Cisseja, ki bo občinstvo nagovoril ob drevišnji projekciji njegovega filma Povej mi, kdo si, v Izoli pričakujejo še 12 tujih avtorjev.

Festivalska stalnica je sekcija Video na plaži, kjer dobijo priložnost neuveljavljeni filmski ustvarjalci. V tem sklopu bodo na izolski plaži predvajali 32 slovenskih in tujih filmov.

Proustova Izola
Sekcijo, posvečeno režiserju, scenaristu, kritiku in ustanovitelju Slovenske kinoteke Silvanu Furlanu, so preimenovali v Silvanov zaliv. Programsko je sekcijo opremil Vlado Škafar, ki se je tokrat osredotočil na področja literature, glasbe in slikarstva. Tako bodo izolske ulice krasili plakati in grafiti z odlomki iz romana Marcela Prousta V senci cvetočih deklet, med borovci na izolski plaži bo koncert pripravila hrvaška kantavtorica Nina Romič, svojo sliko Se še spominjaš ljubezni pa bo odkrila slikarka Joni Zakonjšek.

V sklopu Silvanova kinoteka bosta predvajana filma po izboru Koena van Daeleja: Pekel Henri-Georgesa Clouzota, ki sta ga režirala Serge Bromberg in Ruxandra Medrea in Sodankylä za vedno, v režiji Petra Von Bagha.

Tudi na celini ne bomo prikrajšani
V istem obdobju - od 8. do 12. septembra - poteka tudi Otok v Ljubljani, v okviru katerega bodo v Kinodvoru prikazali skoraj polovico vseh filmov z izolskega festivala, med drugimi Petropolis: Zračne perspektive bituminoznega peska Alberte in Povej mi, kdo si ter dokumentarca Zmagati in Poplava. Natančnejši spored projekcij boste našli tukaj.