Prekop judenburških žrtev je do nedavnega veljal kot delno ohranjen, saj mu je manjkal uvodni del, ki pa je bil nato odkrit ob inventurnem pregledu nitratnih filmov, ki jih Slovenski filmski arhiv hrani v posebej urejenem skladišču v Borovcu na Kočevskem. Tako je zdaj ugotovljen tudi izvirni naslov filma – Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino. Foto: SFA – Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS
Prekop judenburških žrtev je do nedavnega veljal kot delno ohranjen, saj mu je manjkal uvodni del, ki pa je bil nato odkrit ob inventurnem pregledu nitratnih filmov, ki jih Slovenski filmski arhiv hrani v posebej urejenem skladišču v Borovcu na Kočevskem. Tako je zdaj ugotovljen tudi izvirni naslov filma – Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino. Foto: SFA – Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS

Nekajminutni filmi Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino, Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah in Kralj Aleksander na Bledu bodo na bsf.si brezplačno dostopni od 30. decembra ob osmih zvečer naprej. Vsi trije so nastali v Kraljevini SHS v obdobju med letoma 1922 in 1923.

Ustanovitelj prvega filmskega podjetja pri nas
Avgust Veličan Bešter (1891–1938) je na Dunaju sprva obiskoval fotografsko-slikarsko šolo, pozneje pa še filmsko. Ukvarjal se je s portretno in dokumentarno fotografijo, tako se je ohranilo veliko njegovih portretov znanih Slovencev. Leta 1922 je od Magistrata mesta Ljubljana pridobil obrtni list za izdelovanje filmov in ustanovil prvo filmsko podjetje pri nas. Vse nastale filme je sicer sam režiral, snemal in montiral. Bešter je v svoji karieri posnel več deset filmov, od katerih se jih je ohranilo le pet. Poleg filmov Karola Grossmanna so filmi Veličana Beštra edini slovenski filmi, ki so prešli v javno domeno. Izvirne kopije hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

V filmu Zadnja pot narodnih mučenikov v domovino (1923) se pred nami odpre panorama Judenburga. Film prikazuje prevoz posmrtnih ostankov voditeljev vojaškega upora, ustreljenih leta 1918 v domovino in njihov pogreb.

Bešterjev prvi film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (1922) so predvajali v kinu Ideal v Ljubljani in o njem kot o prvem slovenskem filmu poročali v časopisju. Foto: SFA – Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS
Bešterjev prvi film Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (1922) so predvajali v kinu Ideal v Ljubljani in o njem kot o prvem slovenskem filmu poročali v časopisju. Foto: SFA – Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS
Bešter je bil tudi lastnik prve slovenske filmske tovarne, imenovane Slovenija film, posedoval pa je tudi dovolilnico za potujoči film. Foto: SFA – Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS
Bešter je bil tudi lastnik prve slovenske filmske tovarne, imenovane Slovenija film, posedoval pa je tudi dovolilnico za potujoči film. Foto: SFA – Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS

Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (1922) zaznamuje drugo smučarsko tekmo za prvenstvo Jugoslavije, ki se je odvila 26. februarja 1922 v Planici. Sprejem kralja Aleksandra Karadjordjevića na železniški postaji na Bledu in pregled častne čete pa prikazuje film Kralj Aleksander na Bledu (1922).

V Bazi slovenskih filmov lahko sicer domače filme različnih žanrov spremljate vse leto. Za člane partnerskih knjižnic je izposoja filmov, ki so na voljo za ogled, brezplačna. V iztekajočem se letu so za ogled dodatno omogočili dostop do 126 filmov v stalni zbirki in skupaj z ostalimi spletnimi dogodki omogočili ogled več kot 550 slovenskih filmov. V letu 2022 je zaživela tudi podstran dsaf.bsf.si, posvečena animiranim filmom, ki jo kurira Društvo slovenskega animiranega filma. V času novoletnih počitnic za otroke in ljubitelje animiranega filma omogočajo ogled nekaterih zimsko obarvanih filmov brezplačno.

Baza se še vedno širi in bogati
V Bazi slovenskih filmov lahko tudi brskate po podatkih in gradivih o slovenskih filmih in filmskih ustvarjalcih. V iztekajočem se letu so bazo obogatili z več kot 16.500 novimi podatki in različnimi gradivi.