Na dopoldanski javni razpravi o predlogu zakona o Inštitutu za avdiovizualne vsebine v ljubljanskem Cankarjevem domu je predsednik Društva kinoteka Franci Slak celo dejal, da predlagatelj zakona "nima pojma".

Razprave v organizaciji Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Gospodarskega interesnega združenja slovenskih filmskih producentov in Filmskega sklada RS-a se nista udeležila niti direktorica filmskega sklada Irena Ostrouška niti direktor Filmskega studia Viba film Matjaž Pavlovec. Obe ustanovi, glavni slovenski filmski instituciji, je kulturno ministrstvo pred kratkim slabo ocenilo. Filmski sklad in Viba film po mnenju ministrstva zadnjih 11 let delujeta nepregledno, neprofesionalno, neevropsko in neustavno. Oceno so razpravljavci označili za popolnoma neprimerno.

Kaj še moti filmske ustvarjalce?
Organizatorji menijo, da javna razprava, ki je omejena na pisanje pripomb po elektronski pošti, kot si jo je zamislilo ministrstvo za kulturo, ni primerna. Ne strinjajo se niti s tem, da so veljavne le pripombe, ki se nanašajo na določene člene zakonskega predloga. V razpravi so našteli tudi nekaj osnovnih pomanjkljivosti predloga zakona o inštitutu. Predlogu očitajo, da slovensko filmsko srenjo obravnava podcenjevalno in kot nekoga, ki ne pozna lastne zgodovine. Prepričani so tudi, da bo dozdajšnja avtonomija mladim ustanovam s sprejetjem zakona odvzeta.

Kaj mislijo nekateri vpleteni?
Predstavnik Slovenije pri skladu Eurimages in profesor na AGRFT-ju Igor Koršič meni, da je predlog zakona "grob in nedodelan", saj ne temelji na poglobljeni študiji. Slovenska filmska produkcija mora preseči strankarske interese, postati pa mora evropska, takšna, "kot ni še nikoli bila".

Režiser Filip Robar Dorin je izrazil sum, da je bil predlog zakona napisan v zelo kratkem času, zato je nedodelan, poleg tega ga je zmotilo predlagano ime, v katerem ni besede kinematografija. Bolj ustrezno ime bi se mu zdelo Javni sklad za kinematografijo in avdiovizualno kulturo.

Goran Stankovič iz A. G. Marketa je spregovoril v imenu distributerjev. Dogajanje okoli predloga zakona je primerjal z gradnjo hiše brez gradbenega dovoljenja.

Društvo kinoteka bo vztrajalo
Franci Slak je v imenu Društva kinoteka opozoril, da razprava, v kateri so dovoljeni le kozmetični popravki terminoloških napak, ni nobena razprava. Razpravljavci so se tudi strinjali, da je časa za pripombe premalo - poslali naj bi jih do 15. julija. Društvo kinoteka bo izrabilo vse poti, da ministrstvo prepriča, da "so mu aparatčiki dali na mizo zanič zakon," je dodal Slak, ki se ne strinja s podreditvijo Slovenske kinoteke "programsko-proizvodnemu kombinatu nesojenega inštituta". To bi bila ukinitev ključne muzejske in raziskovalne filmske ustanove v Sloveniji. Še usodnejša pa je dolgoročno ukinitev avtonomije filmskega sklada kot strokovnega telesa, ki filmski program snuje in vodi neodvisno od aktualne kulturne politike.

Plačevanje taks ni dorečeno
Razpravljavce je vznemiril tudi del predlaganega zakona, ki govori o taksi za prikazovanje in distribucijo filmov. Načinov ugotavljanja zavezancev za plačilo takse namreč ne določa, ni pa jasno niti to, kako naj bi se denar, pridobljen s taksami, vračal nazaj v filmsko panogo.

"Ministrstvo je odprto za predloge"
Na očitke sta se delno odzvala Igor Prodnik, direktor direktorata za medije na ministrstvu, in strokovna sodelavka na ministrstvu Romana Kandič, ki sta opozorila, da je ministrstvo odprto za vse predloge, ki bi predlog zakona izboljšali. Pojasnila je, da na ministrstvu "niso tako striktni" in da bo časa za razpravo dovolj. Posamezniki lahko celo napišejo "svojo" različico zakona. Predlagani zakon naj bi po napovedih ministrstva za kulturo začel veljati 1. januarja 2007.