"Še niste slišali za Hribce? Poglejte čez hrib! Tam živijo že od pradavnine: oče Dajnomir, mama Miliboža in sin Milimir," se glasi kratka napoved za animirano serijo Hribci za prvo epizodo 6-minutnega animiranega filma, ki se je številnim vtisnil v spomin. Njegov avtor, ilustrator Marjan Manček, je tridelno animirano serijo, basensko pripoved o vsakdanjem življenju v praskupnosti, osnoval na stripu Dajnomir in Miliboža, ki ga je kar devet let objavljal v mesečniku za osnovnošolce Kurirček in se z njim zapisal v zgodovino slovenskega stripa.

Po nagradi za življensko delo na področju ilustracije je Manček prejel še stanovsko nagrado za življensko delo na področju animacije
Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF) je prejšnji konec tedna na Dnevih animiranega filma v škofjeloškem Kinu Sora Marjanu Mančku podelilo 5. nagrado Saše Dobrile za življensko delo na področju animiranega filma in s tem poudarilo dvoje: nagrado je prejel še en ilustratorski samouk, ki je svojo kariero predano ustvaril na področju karikature in stripa in ga uspešno razširil še na področje animiranega filma. Komisija je v obrazložitvi nagrade zapisala, da je Marjan Manček eden redkih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki poleg knjižne ilustracije goji tudi ljubezen do stripa in animacije. "Morda gre razlog za to," ugotavlja komisija, "iskati v dejstvu, da nima formalne likovne izobrazbe, da je samouk, ki počne tisto, kar ga najbolj veseli".

Po drugi strani pa so opozorili na Mančkove mogoče manj znane preostale podvige na področju animiranega filma, katere pomembnejši dosežki segajo v zgodnja 80. leta. Manček je sodeloval pri kratkih animiranih filmih Zimska želja, Zavetje, Po delu počitek, Ogledalce, Ljubo doma in Na liniji. Kot avtor glavne risbe je sodeloval tudi pri filmu Peter Klepec. Vrh njegovega filmskega ustvarjanja pa predstavljata Mančkova zadnja dva avtorska animirana filma. Kako se znebiš Mačota (2000) je film v klasični tehniki risbe na celuloidno folijo o osmih praktičnih nasvetih, kako se miren in solidaren pes poskuša znebiti nadležnega mačka. Be (2003) pa je na papir zrisana prigoda slovenske ovce na poti v Evropo.

Podelili so tudi nagrado za poseben prispevek in študentske nagrade
DSAF je letos prvič podelil tudi nagrado za poseben prispevek na področju animiranega filma, in sicer Matiji Šturmu, ki je kot predsednik vodil DSAF vse od ustanovitve društva leta 2011 do lanskega decembra, še naprej pa ostaja vpet vanj kot podpredsednik društva. "Pod njegovim vodenjem in predanim delovanjem je naše društvo postalo ena najbolj organiziranih organizacij na področju animiranega filma. Povezali smo se v trdno in uspešno skupnost, ki je aktivna tako doma kot v tujini. Aktivni smo pri lobiranju pri domačih in evropskih odločevalcih, organiziramo največje evropske strokovne dogodke na področju animiranega filma, ukvarjamo se s promocijo in distribucijo domačih avtorjev in njihovih del ter povezujemo in podpiramo domače producente in mlade talente," so navedli v DSAF.

Podelili so tudi študentske nagrade. Nagrado DSAF za končan študijski animirani film je prejel film Samo dihaj režiserja Aneja Golčarja, posebno omembo za končan študijski animirani film Nika Rupar za film Boj ali beg, nagrado za študijski projekt v razvoju film Arachnophobia Melite Sandrin, posebno omembo za študijski animirani projekt v razvoju pa projekt Cycle Fragments, ki ga ustvarja režiserka Tamara Taskova.