Scenarist in režiser Jan Cvitkovič je za MMC povedal, da se mu predlog o sinhronizaciji filmov v slovenščino zdi "butast". "S stališča avtorja lahko povem, da je to okleščenje avtorskega dela, saj je igralčev glas sestavni del osebnosti lika, s sinhronizacijo uničiš karakter. Filme sinhronizirajo samo v deželah, kjer imajo težave s pismenostjo prebivalstva," je dejal Cvitkovič.

Poseg v integriteto, ki bi ga morda morali celo prepovedati
Pisatelju, pesniku, dramatiku in scenaristu Feriju Lainščku se zdi, da bi bilo kaj takega v Sloveniji neizvedljivo. Meni, da bi bilo to morda v izjemnih primerih celo dobrodošlo - na primer pri filmih za otroke, a v splošnem se to (recimo na avstrijski televiziji, ki jo spremlja) "precej čudno sliši", je dejal.

"Film s sinhronizacijo izgubi avtentičnost, saj gre za poseg v avtorsko delo, jezik je integralni del filma. Še posebej pomembno vlogo jezik igra pri sporočilnih filmih, ki so umetniška dela, zato je sinhronizacija poseg v integriteto in bi jo morda morali celo prepovedati," je še dejal Lainšček v izjavi za MMC in dodal: "O zadevi bi bilo treba še zelo dobro premisliti."

Drugačno je mnenje Janeza Dularja, vodje sektorja za slovenski jezik Ministrstva za kulturo, ki je tudi predlagatelj resolucije. Dular je v pogovoru v oddaji Odmevi dejal, da tudi sedanja praksa podnaslavljanja filmov pomeni poseg v umetniško integriteto, saj je moten ogled dogajanja v filmu. Nadalje naj bi sinhronizacija pripomogla k boljšemu razumevanju filmske zgodbe: "Če so dialogi zelo intenzivni in dinamični jih tudi dober odrasel bralec težko dohaja in ne more slediti celotnemu dogajanju v mimiki, panorami in tako naprej."

Z Dularjem se ne strinja tudi eden najbolj gorečih borcev za slovenski jezik Jože Toporišič. Drugače kot vodja sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo Toporišič meni, da sinhronizacija uniči umetnostni karakter filma. Toporišič je za MMC še dodal, da sinhronizacija v Sloveniji ne bi mogla biti zares kakovostna tudi zaradi majhnega številka igralcev, ki bi to delo lahko opravljali. V filmih bi se tako vedno znova pojavljali isti glasovi, ki bi se povezovali z različnimi igralci. Edina skupina filmov, pri katerih se Jožetu Toporišiču sinhronizacija zdi smiselna, so mladinski filmi, saj otroci še ne znajo dovolj hitro brati.

Kdo bi posodil glas Brandu ali De Niru?
Tudi mnenje pisateljice in scenaristke Janje Vidmar o sinhronizaciji filmov v slovenščino je negativno. Meni, da bi morali raven bralne kulture in ljubezni do materinščine dvigniti na drugačen način.

Za MMC je Vidmarjeva povedala še, da si ne predstavlja, kateremu od slovenskih igralcev bi uspelo verodostojno sinhronizirati velike hollywoodske legende.

Distributerji se bojijo upada obiska kinodvoran
Nekateri distributerji pa predvsem opozarjajo na precejšen finančni zalogaj, ki bi ga zahtevala sama sinhronizacija, in na vprašanje pridobivanja avtorskih pravic režiserjev, scenaristov in drugih ustvarjalcev tujih filmov. Bojijo se tudi, da bi se s sinhronizacijo zmanjšal obisk kinodvoran, povečal pa bi se pretok piratskih kopij filmov.

Animirani filmi v slovenščini, kaj drugega raje ne
Programski analitik neodvisnega distributerja Cinemania group Iztok Polanc je med drugim za MMC povedal, da se je izkazalo, da je sinhronizacija smiselna pri animiranih filmih, torej tistih, ki so namenjeni mlajšim gledalcem, ki še ne znajo brati, in da se je za sinhronizirane različice tovrstnih filmov pokazalo tudi precej zanimanja, da pa bi moralo pri tem tudi ostati.

Sami so v kinematografe pred nedavnim poslali sinhronizirano različico animiranega filma Ninja želve prav zaradi tega, ker je sam film namenjen predvsem mlajšim gledalcem. Sinhronizacija vseh filmov je po njegovem mnenju nesmiselna, saj je lepota gledanja filmov v Sloveniji prav v tem, da imamo možnost spremljati izvirnik, ki navsezadnje prispeva razvoju gledalca kot takega in k boljšemu obvladovanju tujih jezikov.

C. R.