Novico o smrti igralke, ki se je poslovila 8. februarja, so za srbsko tiskovno agencijo Tanjug potrdili njeni bližnji.

Branka Veselinović, z dekliškim priimkom Ćosić, se je rodila 16. septembra 1918 v Starem Bečeju v takratni Avstro-Ogrski. Med letoma 1936 in 1938 je študirala igro v Narodnem gledališču v Beogradu in se izpopolnjevala v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu.

Leta 1948 v Kralju na Betajnovi
Že od leta 1940 je slovela z nastopi na odrih po Beogradu in nastopila v sploh prvi predstavi Jugoslovanskega dramskega gledališča leta 1948, ki je bila prav Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, piše portal Euronews.

Govorila je angleško, rusko, nemško, francosko, češko, madžarsko in italijansko. Na mednarodnih odrskih deskah je najbolj slovela po vlogi glavne junakinje v predstavi Mati Korajža in njeni otroci po besedilu Bertolta Brechta in Margarete Steffin, ki jo je v angleškem jeziku odigrala v ZDA. V svetu filma pa je bila njena najslavnejša vloga Natashe v filmu Mela Brooksa Dvanajst stolov leta 1970, eni od mnogih filmskih adaptacij istoimenskega satiričnega romana sovjetskih avtorjev Ilje Arnoldoviča Ilfa in Jevgenija Petrova.

"Ne more biti in ne bo pozabljena"
"Pravijo, da ljudje ne umrejo, dokler je živ spomin nanje. Branka Veselinović ne more biti in ne bo pozabljena. Težko se je odločiti za eno vlogo, ki izstopa. Morda je to vloga Gine v Nušićevi drami Žalujoča družina, za katero je leta 1964 prejela Sterijevo nagrado, najvišje gledališko priznanje v Jugoslaviji," je zapisal Ljubiša Ivanović, novinar Euronews Srbija.

Med njenimi gledališkimi uprizoritvami izstopata še Tri sestre (1982) in Ruski car (1993), filma Pop Ćira in pop Spira (1957) in Zločin in kazen (1972), na televiziji pa serije Muzej voščenih figur (1962–1963), humoristična Kmetje (2006) in Urgentni center (2014), sicer srbska predelava znane ameriške serije Urgenca.

Leta 1948 se je takrat že slavna igralka poročila s srbskim umetnikom in prevajalcem Mlađo Veselinovićem, s katerim sta bila poročena do njegove smrti leta 2012. O svojem možu je pogosto govorila z globoko predanostjo: "Oh, moja velika ljubezen. Kako divji človek je bil. Skupaj sva bila skoraj 40 let. Še zmeraj je v mojem srcu," je leta 2021 dejala za srbski tabloid Blic.

Dosmrtna ambasadorka Unicefa
Posvečala se je tudi organizaciji humanitarnih dogodkov za otroke. Skupaj z možem sta ustanovila sklad Branka in Mlađa Veselinović, usmerjen predvsem v pomoč otrokom z motnjami v razvoju. Leta 1980 je bila izbrana za dosmrtno ambasadorko Unicefa.

Poleg nagrade Sterijinega pozorja so jo odlikovali tudi z zlatim vencem jugoslovanskega reda dela, nagrado Branislava Nušića in nagrado Vuka Karadžića. Bila je častna meščanka Beograda, Novega Sada in Otroške vasi pri Sremski Kamenici.