Čeprav je bil Martin Scorsese petkrat nominiran za oskarja za najboljšo režijo, za filme Besneči bik, Zadnja Kristusova skušnjava, Dobri fantje, Tolpe New Yorka in Letalec, ga je dobil šele leta 2006 za film Dvojna igra, sicer remake znanega hongkonškega trilerja Infernal Affairs iz leta 2002. Foto: EPA
Čeprav je bil Martin Scorsese petkrat nominiran za oskarja za najboljšo režijo, za filme Besneči bik, Zadnja Kristusova skušnjava, Dobri fantje, Tolpe New Yorka in Letalec, ga je dobil šele leta 2006 za film Dvojna igra, sicer remake znanega hongkonškega trilerja Infernal Affairs iz leta 2002. Foto: EPA
Joe Pesci
Za vlogo kriminalca Tommyja DeVita v filmu Dobri fantje je Joe Pesci leta 1991 dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Foto: EPA

Eden najbolj priznanih ameriških režiserjev Martin Scorsese je pred kratkim zelo presentil, ko je v intervjuju za revijo Penthouse razkril, da je pri snemanju gangsterskih filmov Goodfellas (Dobri fantje) in Casino (Kazino) sodeloval z nekdanjim poklicnim morilcem. Scorsese, ki je v Hollywoodu znan po tem, da ne dela stvari polovičarsko, je tako želel doseči, da bi bila njegova filma čim bolj realistična in avtentična. To pa ni edina izjava, s katero je presenetil, dodal je še, da je bila ena izmed njegovih nekdanjih poklicnih želja, da bi postal duhovnik.

Po resnični mafijski zgodbi
Za tiste, ki se jim ob tem zbujajo moralni pomisleki, naj omenimo, da je režiserjevo sodelovanje z nekdanjim poklicnim morilcem povezano tudi s tem, da film Dobri fantje (1990) temelji na resnični zgodbi mafijca Henryja Hilla, ki je svojo zgodbo zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ta pa je o njem napisal knjižno uspešnico. Film se vrti okoli Hilla in njegovih dveh prijateljev Tommyja DeVita in Jimmyja Conwaya, ki se po "mafijski lestvici" postopoma povzpenjejo od malih, nepomembnih tatinskih rib do nasilnih morilcev. Film Dobri fantje velja za enega režiserjevih najboljših izdelkov.


Ko o življenju odloča met kocke
66-letni režiser tudi odkrito priznava, da je so njegovi filmi pogosto polni nasilja, ne ker so "bistven del našega življenja", ampak ga tudi fascinira. V svetu ameriškega podzemlja se dogaja tudi Scorsesejev film Kazino iz leta 1995, pri katerem mu je prav tako prišlo prav svetovanje poklicnega morilca. Film, ki se dogaja v Las Vegasu v 70. in 80. letih, je prizorišče zgodbe o mafiji in multimilijonskih poslih z igralnicami. Sam 'Ace' Rothstein je poverjenik mafije, ki vodi igralnico v Las Vegasu in skuša živeti vsaj na videz mirno življenje s svojo soprogo Ginger, odvisnico od droge in denarja. Nekega dne se v mestu pojavi Samov prijatelj iz otroštva Nicky Santoro, ki želi uresničiti lastne ambicije. Njegov prihod za vedno spremeni tudi Samovo življenje.

Stalnica Scorsesejevih filmov so teme italijansko-ameriške identitete, katoličansko razumevanja krivde in odpuščanja, mačizem in nasilje v ameriški družbi. Režiserjevi filmi v središče postavljajo junaka, ki doživlja osebno krizo in so "v sporu s samim seboj, Bogom in svetom". "Krivda, pokora, greh, odrešitev, vera, bog, smrt in hudič ... vse to je bilo in je še vedno temelj za moje filme," je dejal Scorsese. "Filmi in vera - v mojem življenju nikoli ni bilo nič drugega."

K. S.