V Slovenski kinoteki bodo danes zaznamovali 45. obletnico delovanja Slovenskega filmskega arhiva (SFA) pri Arhivu RS. Ob 18.00 bo najprej na vrsti izbor sedmih kratkih filmov velikih mojstrov, ob 20.00 pa bo po slovesnih nagovorih sledila projekcija celovečernega filma Ko zaprem oči v režiji in po scenariju Francija Slaka.

Sedem velikanov
Večer v kinoteki, posvečen SFA-ju, ki deluje pod okriljem Arhiva RS, bodo uvedli kratki filmi Na domačem vrtu v režiji Karola Grossmanna, Mladina gradi režiserja Franceta Štiglica, Kje je železna zavesa Maka Sajka, Nedelja v bolnici v režiji Jožeta Pogačnika, Puščica v režiji in risbi Mikija Mustra, Sama čista resnica v režiji Boštjana Hladnika ter Adrian režiserke Maje Weiss.

Po projekciji nabora kratkih filmov velikih slovenskih ustvarjalcev bodo zbrane nagovorili minister za kulturo Uroš Grilc, vodja SFA-ja Lojze Tršan in v. d. direktorja Arhiva RS Bojan Cvelfar.

Glavna junakinja Slakovega filma je mlada Ana (Petra Govc), katere oče, po poklicu poštar, umre v skrivnostnih okoliščinah. Ana dela na poštnem uradu, kjer nekega dne doživi oboroženi rop. A dekle si pred prihodom policije prisvoji del denarja, ki ga je skrilo pred roparjem. Filmski izbor nocojšnjega druženja so pripravili sodelavci SFA-ja.

SFA je bil leta 1968 ustanovljen za zbiranje, hrambo in varovanje slovenskega filmskega arhivskega gradiva - naloge, ki jih opravlja še danes. Poleg omenjenega v arhivu skrbijo še za evidentiranje, materialno varstvo, strokovno obdelavo in čim širšo dostopnost arhivskega filmskega gradiva.

V času obstoja je SFA zbral večino slovenske filmske dediščine, ki so jo posneli slovenski avtorji in producenti, predvsem Triglav film, Viba film in Studio Unikal. Poleg tega so osnovni filmski zbirki dodali še mnogo filmov iz starejšega obdobja, od leta 1905 dalje, ki so jih posneli zasebni snemalci, med katerimi so začetnik slovenske kinematografije Grossmann, Božidar Jakac in Metod Badjura.

Po letu 1990 pa filmskemu arhivu gradivo v varstvo poleg producentov zaupajo še ustvarjalci, muzeji, arhivi, izobraževalne ustanove, podjetja in gospodarske družbe, ministrstva in zbiratelji. Del arhivskega filmskega gradiva je shranjen v najetih klimatiziranih prostorih Vadbenega centra v Gotenici, del pa na sedežu arhiva v Ljubljani.

Hranjenje filmskega gradiva v elektronski in digitalni obliki bo v prihodnje vpeto v enotni sistem državnega e-arhiva, ki nastaja pri Arhivu RS. Kot pomembno nalogo pa v filmskem arhivu razumejo tudi digitalizacijo filmskega arhivskega gradiva na filmskem traku.