"Japonski trojček" je Kinodvor na svoje platno pripeljal v sodelovanju z japonskim veleposlaništvom v Ljubljani in Japonsko fundacijo iz Tokia.

Film Goli otok prinaša zgodbo o štiričlanski družini, edinih prebivalcih majhnega, samotnega otoka. Da bi obdelala izsušeno zemljo, morata mati in oče večkrat na dan s čolnom odveslati do celine po vodo. Režiser Kaneto Šindo, nekdanji pomočnik Kendžija Mizogučija, je svoje najslavnejše delo označil za "filmsko pesem, ki skuša ujeti življenja ljudi, ko se kot mravlje borijo proti silam narave".

"Zamislil sem si, da bi Goli otok posnel brez dialogov, brez besed in brez scenarija – podobe bi bile vse," je še pojasnil režiser, ki je na Zahodu najbolj znan prav po Golem otoku, dokumentarističnem igranem filmu o družini, ki živi težko življenje na otoku v notranjem morju. Film je režiser Ošima Nagisa nekoč označil za "sliko tistega, kar si o Japoncih mislijo tujci".

Jakuza s fetišem na riž
V sredo, 11. septembra, bo na sporedu najslavnejši film režiserja japonskega novega vala Sejdžuna Suzukija. Film so v Kinodvoru opisali kot "anarhičen, huronsko smešen, nezaslišan, brutalen, dih jemajoč in ikonoklastičen".

Protagonist filma Jakuza Hanada, znan tudi kot številka 3, pri opravljanju naloge zgreši tarčo, ker mu na pištoli pristane metulj. Zdaj tudi sam postane "ožigosan za umor", so vsebino filma povzeli v Kinodvoru. Ko so režiserja nekoč vprašali, zakaj ima njegov junak fetiš na hlape kuhajočega se riža, je odvrnil: "Zato, ker je japonski morilec. Če bi bil Italijan, bi ga vzburjali makaroni, ne?"

Formativna gesta japonskega novega vala
Kot zadnjega v trojčku bodo 26. septembra predvajali film Bleda roža – eksistencialni "noir de noir", posnet v widescreen formatu in črno-beli tehniki, velja za enega ključnih japonskih gangsterskih filmov, napovedujejo v Kinodvoru.

"Na Bledo rožo so močno vplivale Baudelairove Rože zla. Ko sem se lotil projekta, sem spoznal, da nikoli več ne bom mogel uporabiti naivnosti kot teme. Ko sem končal snemanje, sem se zavedel, da je moje mladosti konec. Če bom še kdaj posnel gangsterski film, v njem ne bo niti malo nasilja. Šef bo nežna očetovska figura, ves dialog pa bo sestavljen iz vljudnih pozdravov kot 'dobro jutro' in dober večer' – kakor v kakšnem Ozujevem filmu," so režiserjeve besede navedli v Kinodvoru.

V središču filmske zgodbe je Muraki, jakuza srednjih let, ki je pravkar prišel iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi uboja člana konkurenčne tolpe. V hazarderskem klubu se zaplete z lepo, skrivnostno mladenko, ki rada tvega. Prevzet nad njeno nenasitno željo po vznemirjenju privoli, da jo bo vpeljal v igre na srečo z višjimi vložki.