Kershner je pravzaprav sodeloval pri še eni izmed najslavnejših franšiz v zgodovini filma: podpisal se je pod Never Say Never Again, eno izmed bondiad s Seanom Conneryjem v vlogi tajnega agenta 007. Na tretjem mestu njegovih najodmevnejših filmov je še en visokoproračunski podvig, sicer malo mlajši, Robocop II (1990). Režiser je na svojem domu v Los Angelesu umrl po daljši bolezni.

Mož, ki se je pustil prositi Georgeu Lucasu
Odločitev Georgea Lucasa, da bo nadaljevanje prvega dela danes najslavnejše filmske sage v zgodovini, Star Wars Episode IV: A New Hope, režiral prav Kershner, je bila presenečenje - in za Kershnerja nič manjše kot za širšo javnost. "Toliko mladih ambicioznih ljudi je, zakaj ravno jaz?" je menda vprašal Lucasa. "Zato, ker veš vse, kar mora hollywoodski režiser vedeti, obenem pa nisi del Hollywooda," mu je ta odvrnil, priča zgodovina. Lucasa je Kershner menda pritegnil zato, ker se je v svojih filmih osredotočal na psihološki razvoj likov - a režiser se je ponudbi dolgo upiral, češ da po tako fenomenalnem uspehu prvega dela nadaljevanje lahko vedno ostane le na drugem mestu.
Kershner, ki je tik pred smrtjo začel več novih projektov - od filmskih do priprav na fotografsko razstavo -, se je v Philadelphii rodil leta 1923. Preden se je lotil režije dokumentarnih in nato še igranih filmov, se je poskušal prebiti kot igralec.