Spremembe so bile potrebne, sporočajo z Urada vlade za komuniciranje (Ukom), saj so se v več kot 20 letih razmere na področju evropskih koprodukcij bistveno spremenile, na kar so vplivale tudi spremembe financiranja na državni in regionalni ravni. Vlada je za podpis spremenjene konvencije pooblastila slovenskega veleposlanika v Kraljevini Nizozemski Romana Kirna.

Med možnosti sodelovanja v različnih oblikah povezovanja na področju kulture, ki so se Sloveniji odprle, potem ko je bila leta 1992 sprejeta v Svet za kulturno sodelovanje Sveta Evrope, je tudi Evropska konvencija o filmskih koprodukcijah. Ta je bila sprejeta 2. oktobra 1992, veljati pa je začela 1. aprila 1994. Nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter je konvencijo o filmski koprodukciji podpisala februarja leta 2003.

Države so sprejele številne finančne in davčne spodbude za pritegnitev koprodukcij za snemanja oziroma produkcijo na svojih ozemljih. Zaradi spremenjenih tehnoloških in poslovnih pogojev so evropske koprodukcije postale bolj odprte za koprodukcije s tretjimi državami, so sporočili z Ukoma.

Spremenjena Evropska konvencija o filmski koprodukciji vključuje določbe glede definicij koprodukcij v okviru področja uporabe in pomena izrazov (konvencija se omejuje na kinematografska dela) in izenačitev z nacionalnimi filmskimi deli. Konvencija določa tudi pogoje za pridobitev koprodukcijskega statusa ob odobritvi pristojnih organov pogodbenic in nekatere vsebinske omejitve - na primer izključitev del pornografske narave, spodbujanja diskriminacije, sovraštva ali nasilja, žaljenja človeškega dostojanstva.

Prav tako zajema ukrepe za vzpostavitev ravnovesja med državami pogodbenicami, ratifikacije in pridržke ter postopek oddaje vlog, vključno z novim seznamom vsebinskih in finančnih elementov glede opredelitve upravičenih filmskih del, so še zapisali na Ukomu.

Po podatkih Slovenskega filmskega centra (SFC) je ta med letoma 2000 in 2014 sofinanciral 33 mednarodnih koprodukcij. V praksi je tako, da mednarodne koproducente lahko pridobijo slovenski filmi, ki imajo že zagotovljen določen delež sredstev od matične države. Ti deleži se razlikujejo glede na to, ali gre za manjšinsko ali večinsko koprodukcijo.