Filme Igorja Šterka so že večkrat opazili na festivalih v tujini, njegov celovečerec 9:06 pa je znova pritegnil tudi pozornost strokovne žirije Festivala slovenskega filma. V Portorožu se je režiser letos predstavljal s kriminalno dramo, v kateri inšpektor zavzeto raziskuje nenavaden primer tako, da se skuša čim bolj vživeti v življenje umrlega.

Filmski opus letošnjega nagrajenca
Prvi celovečerec je Šterk predstavil pred več kot desetimi leti, natančneje 1997, ko je posnel Ekspres, ekspres z Gregorjem Bakovičem in Barbaro Cerar v glavnih vlogah. Film o prav posebni poti z vlakom, ki preplete usodi žalujočega fanta in dekleta, je leta 1998 prejel zlato antigono na filmskem festivalu sredozemskega filma v Montpellierju. Prav tako pa je Šterk prejel nagrado Prešernovega sklada za režijo in nagrado za režijo na 6. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu. Pet let pozneje je režiser v kinematografe poslal svoj drugi film Ljubljana. Pravzaprav je film svetovno premiero doživel v tekmovalnem programu mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu. Gre za zgodbo o mladeniču na pragu med brezskrbnim študentskim in zrelim odraslim življenjem, ki v podaljšku mladosti išče svoje trenutke sreče.

Leta 2005 je sledil film Uglaševanje, ki se je uvrstil v tekmovalni program filmskega festivala v Karlovih Varih, istega leta pa je zgodba o uradniku, ki se spopada s krizo srednjih let, prejela tudi grand-prix za najboljši film na filmskem festivalu v Mannheim-Heidelbergu. Tudi Portorož ga ni spregledal, saj je prejel tako nagrado za najboljšo režijo kot najboljšo glavno moško vlogo (Peter Musevski ) in najboljšo žensko glavno vlogo (Nataša Burger), Združenje filmskih kritikov pa ga je izbralo za najboljši celovečerni film. Lani se je Šterku s kratkim filmom Every Breath You Take uspelo uvrstiti še v tekmovalni program beneškega festivala.

Dobitnik vesne 9:06 je premiero doživel na filmskem festivalu v Montrealu, v tujino pa bo odpotoval spet konec oktobra, ko bo predvajan v tekmovalnem programu 31. festivala sredozemskega filma v Montpellieru.

Stari maček slovenskega odra in filma
Glavno vlogo v filmu igra Igor Samobor, ki je tudi letošnji dobitnik vesne za najboljšo glavno moško vlogo. V filmu upodablja kriminalističnega inšpektorja, ki se obsesivno poistoveti z umrlim. Filmski in gledališki igralec je gledalcem dobro poznan, za svoje bogato delo na odru pa je bil že večkrat nagrajen. A če se osredotočimo le na filmsko kariero igralca, ki je diplomiral na ljubljanskem AGRFT-ju in je stalni član ansambla ljubljanske Drame, je začel svojo kariero graditi na filmih, kot so Ubij me nežno (1979) Boštjana Hladnika in Deseti brat Vojka Duletiča (1982). Igral je tudi v Veselem gostovanju Franceta Štiglica in Črni orhideji Matjaža Klopčiča. Z njim je pred tremi leti sodeloval tudi v drami Ljubljana je ljubljena, gotovo pa se ga dobro spomnimo še kot Špelinega soseda z balkona iz filma Kajmak in marmelada Branka Djurića.

Polona Juh, zapletena v igro med videzom in resničnostjo
Polona Juh bo z vesno, ki jo je prejela za vlogo v Zupaničevem filmu Igra s pari, zaokrožila trojico nagrad Festivala slovenskega filma. Leta 2003 je prejela vesno za vlogo Duše v filmu Pod njenim oknom, istega leta pa bila nagrajena za tudi za igralko leta. Igralko, ki je študij igre zaključila na AGRFT-ju, so dve leti pozneje opazili tudi na filmskem festivalu v Moskvi, kjer je prejela silver arrow za najboljšo žensko vlogo. Juhova, ki je prav tako stalna članica igralskega ansambla SNG Drama, je do zdaj je ustvarila več kot 50 različnih gledaliških in filmskih vlog, med njimi vrsto naslovnih, prav tako pa redno sodeluje v različnih radijskih igrah in posoja glas risanim likom. V filmu Igra s pari igra Sonjo, ki s svojim partnerjem gosti običajno petkovo večerjo, na katero pa prijateljica namesto moža pripelje mladega ljubimca.