Robert Evans je s svojimi sedmimi porokami, drzno osebnostjo in svobodomiselnim življenjskim slogom tako rekoč utelešal hollywoodsko ekscesno kulturo. Kot vodja studia pa je v 60. in 70. letih preteklega stoletja pomagal oživiti Paramount Pictures s filmi, kot so Rosemaryjin otrok (Rosemary's Baby) leta 1968, Boter (The Godfather) leta 1972 in Kitajska četrt (Chinatown) leta 1974, ki danes veljajo za hollywoodske klasike.

Zgodnji karierni koraki
Leta 1930 v New Yorku rojeni Evans je bil v otroštvu dejaven kot igralec na radiu in tudi na televiziji v njenih zgodnjih letih. Po spoznanju, da se mu zvezdništvo izmika, se je zaposlil kot pospeševalec prodaje pri podjetju Evan-Picone, ki je izdelovalo oblačila in solastnik katerega je bil njegov brat Charles.

In prav ob opravljanju tega dela je privlačnega mladeniča pri bazenu hotela Beverly Hills zaznala igralka Norma Shearer in uspešno lobirala zanj pri MGM-ovem producentu Irvingu Thalbergu. Evans je tako leta 1957 nastopil v vlogi pokojnega moža njenega lika v filmu Mož tisočerih obrazov (Man of a Thousand Faces), ki pripoveduje zgodbo igralca iz zgodnjih let filma Lona Chaneyja.

V filmu po Hemingwayevem romanu
Zaznal pa ga je tudi producent Darryl F. Zanuck, ki je mladega igralca angažiral za vlogo matadorja Pedra Romera v filmu Sonce tudi vzhaja (The Sun Also Rises), ki so ga leta 1957 posneli po istoimenskem romanu Ernesta Hemingwaya. Kot je Evans zapisal v knjigi svojih spominov, sta Hemingway in preostala igralska zasedba poskušala doseči njegovo izločitev iz filma. To je privedlo do izjave producenta Zanucka: "Poba ostaja v filmu," s katero je Evans nato leta 1994 naslovil svoje spomine The Kid Stays in the Picture. Vendar ga je nekaj nehvaležnih stranskih vlog dokončno odvrnilo od igralske kariere in preusmerilo v filmsko produkcijo.

Izpred kamere B-fimov na producentski stolček
Sprva marsikdo zaradi njegovih spodletelih igralskih poskusov ni verjel vanj kot producenta in kot je leta 1976 povedal za New York Times, je bil tudi predmet številnih šal, ko se je desetletje pred tem zaposlil pri Paramountu. "Ljudje so pravili: 'Ta igralec kategorije B je kar naenkrat postal izvršni direktor.' Ko sem prišel k Paramountu, so mislili, da bom zdržal šest mesecev," je dejal v intervjuju.

Zahvaljujoč spretnosti pri pridobivanju in ustvarjanju uspešnih produkcij pa mu je dejansko uspelo preobraziti ta studio. Pri Paramountu je bil osem let na čelu produkcije, vendar kot je povedal za New York Times, je bil "slab direktor", deloma tudi zato, ker se je "intenzivno posvečal zgolj nekaj filmom, veliko drugih stvari pa spustil iti mimo".

V vlogi neodvisnega producenta
Po Paramountu je se je podal na pot neodvisnega producenta in podpisal filme, kot so Maratonec (Marathon Man) leta 1976, Mestni kavboj (Urban Cowboy) leta 1980 in The Cotton Club štiri leta pozneje.

Evans je bil poročen z igralkami Sharon Hugueny, Camillo Sparv in Ali MacGraw, nato pa še z nekdanjo ameriško miss Phyllis George, igralko iz limonade Dinastija Catherine Oxenberg, nekdanjo Versacejevo manekenko Leslie Ann Woodward ter nazadnje še s salonsko levinjo Victorio White O'Gara.

Njegovo burno zasebno življenje je med drugim vključevalo priznanje krivde za posedovanje kokaina leta 1980, potem ko so njegovega brata in še enega moškega aretirali, ko sta od zveznega agenta za mamila, ki se je predstavljal kot preprodajalec, poskušala kupiti kokain v vrednosti 19.000 dolarjev.

Robert Evans je umrl v soboto, je po pisanju CNN-a sporočila njegova predstavnica za javnost Monique Evans.