Mednarodni simpozij filmske teorije in kritike, ki nastaja pod okriljem Slovenske kinoteke, bo potekal danes in v sredo. Letošnja kuratorka programa je Maja Krajnc, organizatorka in izvajalka vrste kinotečnih filmsko-vzgojnih dejavnosti ter odgovorna urednica revije KINO!.

Filmsko-teoretični dogodek nadaljuje pot, ki jo Kinoteka že več let intenzivno izvaja. Prek njega želijo seznaniti in ustvariti dialog domačih pedagoških delavcev s teoretiki in praktiki z različnih območij Evrope, ki se poglobljeno ukvarjajo z neposrednim izvajanjem filmsko-vzgojnih procesov ali z njihovim teoretskim preučevanjem.

V zadnjih nekaj letih se na področju filmske vzgoje in izobraževanja tako v Evropi kakor v Sloveniji namreč dogajajo pomembni premiki, opozarja Andrej Šprah, vodja raziskovalno-založniškega oddelka Slovenske kinoteke in predavatelj na letošnjem JFŠ-ju.

Ključni trenutek preloma je bilo po njegovih besedah sprejetje Strategije razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje leta 2016. "Realizacija tega strateškega dokumenta je botrovala pospešenemu uvajanju filmske vzgoje v šolsko prakso, kar se odraža v vpeljavi gledališko-filmske smeri v program umetniških gimnazij, kjer smo letos dobili prve maturante," je spomnil na predstavitvi JFŠ-ja.

"Prodor filmske kulture v šolsko prakso"

Od leta 2019 se v srednjih šolah in v zadnji triadi osnovnih šol lahko odločijo za izbirni predmet Film oziroma Filmska vzgoja. Kot je dejal, so tisti, ki se ukvarjajo z izobraževanjem profesorjev in profesoric ter učiteljev in učiteljic, zaznali, da jim manjkata teorija in praksa oziroma soočenja pedagoških delavk in delavcev s praksami v drugih poljih in okoljih. Poudaril je, da ni učbenika, in tudi pedagogi sami niso šolani filmarji, večinoma gre za entuziaste.

V Slovenski kinoteki so intenzivno sodelovali tako pri razvoju Strategije kakor pri pripravi vseh sprejetih učnih načrtov, prav tako maturitetnega izpitnega kataloga in pri realizaciji filmske mature. Izvajajo tudi strokovna izobraževanja za pedagoške delavce na nacionalni ravni, prav ti pa so "ključni subjekt uspešnega prodora filmske kulture v šolsko prakso".

Zdaj so delovanje na tem področju poglobili še z JFŠ-jem, kamor so povabili teoretike in praktike iz Evrope, ki se ukvarjajo z izvajanjem ali proučevanjem filmsko-vzgojnih procesov. Tako iz držav, v katerih je filmska vzgoja uveljavljena, kot tudi tistih, kjer so nemara v filmski vzgoji manj razviti kot v Sloveniji, a so pri njih zasledili primere zelo dobrih praks.

Alejandro Bachmann, vodja Oddelka za izobraževanje, raziskovanje in založništvo Avstrijskega filmskega muzeja, bo predstavil "imaginarni urnik” filmskega šolskega dne. "V tem namišljenem svetu bi našli šolski sistem, ki filma ne ponuja kot samostojnega šolskega predmeta, ampak se v njem noben predmet ne bi poučeval brez filma." Alexis Gibbs z Univerze v Winchestru se bo teoretsko poglobljeno posvetil vprašanjem konteksta, skupnosti in kritike v filmski pedagogiki. "Ta prispevek bo razširil število spremenljivk, ki se morajo upoštevati v vsaki dani učni situaciji, če naj se film sreča z dojemljivim občinstvom," so zapisali v Kinoteki. Núria Aidelman iz Barcelonske kulturne zveze A Bao A Qu bo obravnavala dejavnike pedagogike filma in učenja z gibljivimi podobami.

Primer kakovostne prakse filmske vzgoje je program Filmska naSTAVa (filmski pouk), ki ga organizira Hrvaška filmska zveza. Predstavila jo bo Ana Đordić. Perrine Boutin iz Francije bo proučila možnosti analize pedagoških orodij za filmsko vzgojo. "Koliko lahko ocenimo izkušnjo prenosa? Ali poleg te analize obstaja tudi možna empirična verifikacija učinka učne ure?" bo med drugim spraševala. Bettina Henzler iz Berlina bo skozi predavanje predlagala fenomenološki pristop k filmski vzgoji, ki se osredinja na film kot estetsko izkušnjo. Ida Vohryzkova s Češke bo predstavila projekt “Svet v šoli”, posvečen učenju in poučevanju s pomočjo dokumentarnega filma. Vohryzkova deluje v okviru festivala One World, ki je vodilni filmski festival o človekovih pravicah in poteka enkrat na leto v čeških kinih in šolah.

Domačo stroko bosta zastopala Polona Petek z AGRFT-ja, ki bo razmišljala o prednostih in slabostih medpredmetnega povezovanja kot ene od poti do širokega izvajanja filmske vzgoje, in Šprah, ki se bo posvetil dejavnikom filmske estetike kot metodološkega izhodišča poučevanja filma. V sredo ob 15.45 se bo JFŠ zaključil s panelno razpravo vseh udeleženk in udeležencev.

Retrospektiva: Film v šolski praksi

Vsako leto teoretski kolokvij podkrepijo tudi s filmsko retrospektivo. Tokrat ta v slogu z obravnavano tematiko predstavlja žanr šolskega filma oz. njegov podžanr, ki ga zaobjema ime film v razredu, je na predstavitvi opisal Šprah. Ta filmska dela obravnavajo razred, šolo, poučevanje, ozki in intimni prostor, kjer se dogajajo vzgoja, učenje in odraščanje, razmerja med dijaki (ali učenci) in učitelji, med dijaki samimi in med mladostniki ter sistemom vzgoje in izobraževanja.

Filmi so iz različnih obdobij, od sredine petdesetih let 20. stoletja do danes, in različnih območij sveta, od ZDA do Irana, od Slovenije do Francije. Nocoj bodo prikazali Razrednega sovražnika Roka Bička, v sredo pa Razred režiserja Laurenta Canteta.

Retrospektiva se bo nadaljevala do decembra. Med drugimi bodo prikazali filme Izgubljeni svinčnik Fedorja Škubonje, Društvo mrtvih pesnikov Petra Weira, Nevarna srca Johna N. Smitha, Če bi Lindsayja Andersona, Sobotni klub Johna Hughesa in Šolski izlet Hennerja Wincklerja.