Prvenec 29-letne Beograjčanke Maje Miloš hodi po tanki črti med eksploatacijskim filmom, v katerem nazorni prizori seksa nadomeščajo pomanjkanje zgodbe, in med enim najiskrenejših, najbolj realističnih prikazov sodobne mladine.

A naj vas omembe Cece, klubi z bučnim turbofolkom in srbski najstniški sleng ne zavedejo - Klip ni prikaz "postmiloševićevske Srbije", kot ga oglašujejo ponekod, Klip je prikaz mladine, ki jo v isti meri najdemo v beograjskem predmestju kot v londonskih četrteh. 14-letniki, zasvojeni s spletom, z mobilnimi telefoni, YouTubom in Facebookom.

Surova energija
Povsem s spletom prežeta generacija, ki z vojno generacijo svojih staršev nima več kaj dosti skupnega, razen če se strinjamo s tezo, da je brezciljna in apatična mladina simptomatična za 20-letno počasno razkrajanje srbske kulture. A ta ideja se ne zdi najbolj verjetna, saj lahko skoraj identične prizore zasledimo tudi na slovenskih osnovnih šolah - le da iz tega pri nas ne bo nihče posnel filma.

Srbi pa, se zdi, so se zadnje čase specializirali za zelo surove, analitične portrete srbske sodobne družbe. Miloševa je v nekem intervjuju povedala, da gre verjetno za to, da je v modi "črni srbski val" bolj ali manj mladih režiserjev, ki se vsi ukvarjajo z realnostjo, način, kako doživljajo realnost, pa je "brutalen in neobziren in poln neke surove energije, po drugi strani pa kontradiktoren".
Snemaj!
Miloševa za protagonistko Klipa postavi 16-letno Jasno (debitantka Isidora Simijonović, med snemanjem stara le 14 let), ki beži pred dolgčasom in turobnostjo vsakdanjega življenja (oče umira za rakom) z zatekanjem v svet zabav, alkohola, mamil in turboglasbe. Zaljubljena je v dve leti starejšega Đoleta (Vukašin Jasnić), a čustva skriva, namesto tega pa jih zamenja z zgolj golim seksom.
Že v uvodnem prizoru spoznamo Jasno kot nekakšno Lolito, ki se razgalja Đoletu pred kamero. Nadaljevanje je samo še drznejše - nazornih prizor oralnega zadovoljevanja ne manjka, vse skupaj pa je pospremljeno z obveznim digitalnim beleženjem teh dejanj. Generacija, ki ne zna več funkcionirati na osebni ravni? Generacija, za katero ni nič resnično, če ni naloženo, shranjeno in deljeno na spletu? Generacija s takim oklepom, da je kazanje kakršnih koli čustev skorajda tabu.

Ljubezen v surovem okolju
Miloševa trdi, da film ni oportunistična pornografija, za katero je izkoristila mladoletnike (čeprav so za najnazornejše prizore uporabili dvojnike), temveč, da gre v bistvu za ljubezensko, družinsko in socialno zgodbo. In seks je v Klipu uporabljen zelo premišljeno, ne, kot bi mogoče pomislili na prvi pogled, naključno in sam sebi v namen.
"Kar sem želela videti, je, kaj se v taki okolici dogaja s čustvi, kaj s komunikacijo, z njihovimi odnosi in, kar je meni najpomembnejše, z ljubeznijo. Kako se manifestira," je razložila Miloševa. Moč Klipa tako leži na subtilnih podrobnostih, ki bodo morda nekomu ušle - Jasnino igranje z otroki, ki kažejo iste znake kot ona, Jasnina mama, tako obremenjena s težavami, da Jasninih ekscesov sploh ne opazi, prijateljevo negovanje opite Jasne, pa tudi seks sam, saj je to edina komunikacija med protagonistoma.

Miloševa zgodbo poda na zelo surov, skorajda gverilski način, ki ga še poudarjajo zrnati posnetki z mobilnih kamer in popolno odsotnost moraliziranja ali komentarjev dejanj glavnih likov, ki so izgubljeni v več svetovih. Če so bile prejšnje generacije mladih namreč izgubljene "le" v mamilih, alkoholu in seksu, kot je pokazal Larry Clark s svojim mladinskim šokerjem Mularija (Kids, 1995), zdaj na povojno generacijo prežijo še pasti socialnih omrežij in uporabne tehnologije, ki so, kot pokaže Klip, prav tako močne droge kot prej omenjeno. In to ni srbski fenomen, temveč povsem zahodni.
Morda še zanimivost: Klip je postal prvi film, katerega predvajanje je v Rusiji povsem prepovedano.

Klip si lahko na Liffu ogledate še 14. 11. ob 21.45 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
V četrtek bomo na MMC-ju objavili še intervju z Majo Miloš. Vabljeni k branju.
Ocena: 4-5; ocenjuje: Kaja Sajovic