V Slovenski kinoteki se bo s projekcijo kratkega filma Romanca o solzi (1961) in televizijskega celovečerca Triptih Agate Schwarzkobler (1997) začela retrospektiva filmov slovenskega cineasta Matjaža Klopčiča.

Triptih Agate Schwarzkobler bo nocoj ob 21.00 tako prvič predvajan na restavrirani in povečani 35-milimetrski kopiji. Ekranizacija istoimenskega romana Rudija Šelige iz šestdesetih, sledi dnevu na videz običajne tajnice, Agate (Nataša Barbara Gračner): od jutra v pisarni, med njenim prostim popoldnevom in vse do nočnega karnevala. Trije filmski fragmenti se združijo v triptih, intimen portret mlade ženske in obenem nadrealističen eksperiment v pripovedovanju zgodb. Film je spregledana pozna Klopčičeva mojstrovina iz 90. let, je v Kinotečnik zapisal filmski kritik Denis Valič.

Arhitekt po izobrazbi, režiser po izbiri
Leta 2007 umrli Matjaž Klopčič, ki je bil sicer diplomiran arhitekt, je ustvarjal kot režiser, scenarist, filmski scenograf, oblikovalec in publicist. Za svoje filmsko ustvarjanje je prejel več nagrad, med njimi Župančičevo in Prešernovo nagrado ter leta 2000 še Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Z dvema zlatima arenama so ga v letih 1973 in 1975 nagradili tudi v Pulju.

Pri filmu je debitiral kot asistent scenografa in najprej vzbudil pozornost s svojimi kratkimi filmi Na sončni strani ceste (1959), Romanca o solzi (1961), Ljubljana je ljubljena (1965), nato pa s prvima celovečercema Zgodba, ki je ni (1967) in Na papirnatih avionih (1967), ki ga uvrščata med najpomembnejše predstavnike jugoslovanskega avtorskega filma.

Na kinotečnem platnu bodo prikazali fantastično dramo o mladostnem uporništvu Oxgen (1970), ki se na ogled ponuja tudi kot nenavaden scenaristični dosežek Dimitrija Rupla, filme Strah (1974), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Nori malar (1978), Iskanja (1979), Dediščina (1984), Črna orhideja (1989), Gospodična Mary (1992) in Klopčičev zadnji celovečerec, Ljubljana je ljubljena (2005), s katerim se je vrnil v svojo mladost v okupirani Ljubljani in se poklonil rojstnemu mestu.

Prikazani bodo še filmi Zadnja šolska naloga (1961), Tovariš telefon (1958), Vzpon na Trisul (1961), Podobe neke mladosti 1965), Kras - Pravljični svet (1974), portreta Bena Zupančiča (1978) in Janeza Vipotnika (1983) ter Ognjišče molka (1993).

Ljubezni do novega vala se je nalezel v Parizu
V svet filma je zašel čisto po naključju, na snemanju Jare gospode. Tam je spoznal Mileta Koruna in scenografa Nika Matulo, pri katerem je asistiral leta 1958. Ob pomoči takratnega ministra za kulturo Bena Zupančiča je dobil štipendijo francoske vlade, ki mu je med letoma 1963 in 1965 omogočala študij režije v Parizu, kjer je bil med drugim asistent kultnega francoskega cineasta Jean-Luca Godarda pri njegovem filmu Posebna tolpa (Bande a Part). V tem času je Klopčič vzljubil filme francoskega novega vala in dela režiserjev Renoirja ter Carneja, o katerih je rad predaval svojim študentom.

Od Hitchcocka do Kazana: Filmi, ki jih je imel rad
Spomine na svoje bogato življenje je Klopčič zbral v knjigi avtobiografskih in publicističnih zapiskov Filmi, ki jih imam rad (1998). V sklopu retrospektive bo tako mogoče videti tudi nekatere njemu ljube filme, kot so Lola Montes (Max Ophüls, 1955), Izlet (Jean Renoir, 1936), Vrtoglavica (Alfred Hitchcock, 1958), Razkošje v travi (Elia Kazan, 1961) in Bosonoga grofica (Joseph L. Mankiewicz, 1954). Program retrospektive dopolnjujejo še filmi študentov AGRFT-ja, ki so nastali pod Klopčičevim mentorstvom.

Klopčič je poleg Triptiha Agate Schwarzkobler na filmskem traku upodobil še nekaj klasik slovenske literature, in sicer v celovečernih filmih Sedmina (1969), Cvetje v jeseni (1973), Iskanja (1979) in Moj ata, socialistični kulak (1987).

Kinoteka je retrospektivo pripravila v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS, Slovenskim filmskim centrom - javno agencijo RS, RTV Slovenija in AGRFT-jem.