S podelitvijo nagrad se je v Portorožu končal 19. Festival slovenskega filma. Vesno za najboljši celovečerni film je prejel igrano-dokumentarni film Houston, imamo problem! režiserja Žige Virca, ki raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa v zgodnjih šestdesetih letih, vrednega več milijard dolarjev. "Sopostavljanje zgodovinske realnosti in fikcije v nagrajenem filmu povezuje fragmente v pomensko celoto in ustvarja novo resnico, hkrati pa problematizira naše sprejemanje te iste resnice in vsake druge, ki nam jo servirajo mediji. Z uporabo dokumentarne forme nas sili v razmislek o nekritičnem podeljevanju kredibilnosti in avtentičnosti vsebinam zgolj na podlagi oblike diskurza, ki ga asociiramo z resnico," je o filmu zapisala žirija v sestavi Sonja Prosenc, Meta Mazaj, Rado Likon in Jure Matičič.

Film je prejel še dve vesni. Ivan Pavić je prepričal v glavni moški vlogi, ki "ustvarja popolno iluzijo resničnosti; vanjo slepo verjamemo, čeprav nas film vedno znova opozarja, da stopamo po poti prevare", Vladimirju Gojunu pa je pripadla vesna za montažo, ki "dinamično povezuje vsebino", jo preigrava in izpodbija, s čimer filmu dodaja kritično substanco v samem jedru filma.

Nagrade za nočno življenje
Damjan Kozole je žirijo prepričal z režijo filma Nočno življenje, intimnim portretom osebe v dehumanizirani družbi, polni zlaganih podob in senzacionalizma. Gre za portret, ki ga je ustvarila Pia Zemljič in s katerim si je z minimalistično igro in zadržano emocijo, ki gledalca prikleneta na obraz lika, razpetega med iskanjem resnice in njenim prikrivanjem, prislužila tudi vesno za glavno žensko vlogo.

Film Nočno življenje je prejel še vesno za stransko moško vlogo, ki so jih dobili Petre Arsovski, Matija Vastl in Dejan Spasić kot trojica medicinskih protagonistov, in vesno za scenografijo, ki sta jo Dušan Milavec in Neža Zinajič ustvarila v monokromatskih tonih in izpraznjenih lokacijah kot jasnih elementih brezupne atmosfere.
Begunci in družine
Kozole je prejel tudi vesno za dokumentarni film Meje, kratko upodobitev kolone prebežnikov, ki si v spremstvu vojakov in policistov utira svojo pot od schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško proti sprejemnemu centru v Brežicah.

V stranski ženski vlogi je prepričala Marjuta Slamič v filmu Nika Slobodana Maksimovića in produkciji Nora Production Group ter koprodukciji RTV Slovenija. Slamičeva je odigrala mamo šestnajstletnega dekleta, ki ji zaradi strahu pred nesrečo prepove dirkanje z gokarti, da ne bi po možu izgubila še otroka.
Vesno za najboljši scenarij sta prejela Nebojša Pop Tasić in Olmo Omerzu za Družinski film v režiji Olma Omerzuja, poetično čudežen zasuk v življenju družine, ki kot poseben simbol po nesreči staršev izpostavi psa, ujetega na samotnem otoku.

Slovenski mladinski film na novi ravni
Več nagrad je prejel tudi mladinski film Igorja Šterka Pojdi z mano. Vesno za posebne dosežke si je film prislužil s kompleksnim prikazom notranjega sveta mladostnikov, s katerim v napetem vzdušju "slovenski mladinski film dviga na novo raven". Prejel je še vesno za najboljšo glasbo (Jura Ferina in Pavao Miholjević) in ton (Julij Zornik), kjer glasba soustvarja ozračje filma in "z dodelanimi zvočnimi podobami oživlja naravo", tako da zvok dobi vlogo petega filmskega lika, film pa je nagradila tudi Art kino mreža Slovenija oziroma žirija (Mateja Lapuh, Samo Seničar in Nina Ukmar) kot predstavnik združenja 27 slovenskih kinematografov.
Filmska pesem o mami in hčeri
Združenje slovenskih filmskih kritikov (Tina Poglajen, Maja Krajnc in Jasmina Šepetavc) je nagrado podelilo filmski pesmi o mami in hčeri Vlada Škafarja Mama, za fotografijo pri filmu, ki temelji na podobah in popelje na lirično potovanje dveh oseb - sprva materin poskus, da bi rešila hčer, postaja vse bolj duhovna pustolovščina -, je vesno prejel tudi Marko Brdar.

Odraščanje, otroške travme in animirani nagrajenci
Najboljši kratki film je postal Dober tek, življenje! režiserke Urške Djukić o poskusu odraščanja tridesetletnikov v nenavadnem in svežem slogu, ki prepleta humor z navihanim družbenim komentarjem.

Vesno za najboljši študijski film in Iridium nagrado za najboljši študijski film je prejel film Maje Križnik Male ribe v produkciji AGRFT-ja in koprodukciji RTV Slovenija, ki s svobodo, kot jo nudi forma kratkega filma, "subtilno in občutljivo nakaže travmatični dogodek, ki ga doživlja otrok". V tej kategoriji pa je žirija posebno omembo namenila še filmu Srdohrd s samosvojim avtorskim jezikom Ester Ivakič (nastal je v produkciji Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici in koprodukciji Filmskega društva Temporama).

Kot najboljši animirani film je vesno prejel film Špele Čadež Nočna ptica, nadrealistični portret okajenega starca, ki popelje na halucinatorno potovanje skozi noč in fascinira z dovršeno animirano podobo, vesno za najboljšo animacijo pa sta prejela Leon Vidmar in Jaka Kramberger, ki sta z odlično izvedeno tehniko stop motion vdihnila življenje lutkam v filmu Slovo.

Nesreča poveže usode
Vesno za manjšinski koprodukcijski film je prejela Ustava Republike Hrvaške režiserja Rajka Grlića, zgodba o štirih ljudeh, ki prebivajo v isti stavbi, vendar živijo zelo različna življenja, tako glede družbenega statusa, seksualnih navad kot narodnosti in vere. V skupen trenutek jih poveže usodna nesreča in nehote postanejo odvisni drug od drugega. "Izbrani koprodukcijski film z dovršenim jezikom, subtilnimi režijskimi prijemi in vrhunsko igro sporoča, da različnost ni le stanje družbe, ampak pogoj za njen obstoj," je zapisala žirija, nagrado pa filmu podelila tudi za kostumografijo Lea Kulaša.