Arnaud Nourry opozarja, da na svetovnem spletu državne meje ne obstajajo, zato tudi ni mogoče zagotoviti, da bo neki poslovni dogovor, ki zadeva distribucijo knjig po medmrežju, zares deloval le znotraj pravnega reda, ki takšno rešitev dopušča. Foto: Frankfurter Buchmesse
Arnaud Nourry opozarja, da na svetovnem spletu državne meje ne obstajajo, zato tudi ni mogoče zagotoviti, da bo neki poslovni dogovor, ki zadeva distribucijo knjig po medmrežju, zares deloval le znotraj pravnega reda, ki takšno rešitev dopušča. Foto: Frankfurter Buchmesse
Victor Hugo
Pravni red, povezan z avtorskimi pravicami v literaturi in umetnosti, je povezan z Victorjem Hugojem, častnim predsednikom Mednarodne organizacije literatov in umetnikov, ki je spodbudila sprejem bernske konvencije o zaščiti avtorskih pravic.

Hachette Livre je druga največja svetovna založba in, kot je za francoski časopis Le Figaro povedal njen direktor Arnaud Nourry, omenjeni projekt Googla, ki je doslej digitaliziral že 10 milijonov knjig, nasprotuje pravilom o avtorskih pravicah, ki veljajo v evropskih državah, v katerih po besedah Nourryja ne poznamo pravnega termina 'fair use', ki je ključen za legalnost Googlovega projekta v ZDA.



Na svetovnem spletu ni državnih meja
Nourry tudi opozarja, da Googlovemu zatrjevanju, da založnike prepriča, da bodo dostop do teh storitev imeli le ameriški uporabniki, ne gre verjeti, saj na svetovnem spletu ni jasno definiranih meja. Spornosti projekta, o katerem bo ameriško sodišče odločalo 7. oktobra, se zavedajo tudi ameriški založniki in Google. Nourry poudarja, da so prejšnji oktober ameriški protagonisti spornega projekta podpisali dogovor o oblikovanju sklada v vrednosti 125 milijonov ameriških dolarjev, iz katerega bi lahko črpali sredstva v primeru tožb zaradi kršenja avtorskih pravic.

Noury je še pozval vse francoske založbe, da se priključijo projektu digitalizacije Numilog, za katerim stoji založba Hachette in v okviru katerega je bilo do zdaj digitaliziranih okoli 40.000 knjig.

Za vsem stoji Victor Hugo
Še majhno pojasnilo glede bernske konvencije. Gre za najstarejšo konvencijo, ki je bila sklenjena prav za potrebe varovanja avtorskih pravic na področju literature in umetnosti. Prva bernska konvencija je bila podpisana leta 1886, glavni pobudnik ustoličenja tega pravnega režima pa je bil pisatelj Victor Hugo, tedaj častni predsednik mednarodne zveze literatov in umetnikov (Association Littéraire et Artistique Internationale), ki je bila ustanovljena prav z namenom sprejetja mednarodnega pravnega režima, ki bi ščitil avtorske pravice umetnikov in literatov. Bernski režim je bil zelo različen od tedaj prevladujočega anglosaškega koncepta urejanja avtorskih pravic, ki je upošteval zgolj ekonomske vidike avtorskih pravic, medtem ko je evropski režim skušal zaščititi umetniška dela kar najbolj celovito. Bernsko konvencijo so kasneje večkrat dopolnili, a besedilo iz 19. stoletja ostaja njena osnova. Kot zadnja velika sila so leta 1989 bernsko konvencijo podpisale tudi ZDA.