Ta poseben artefakt nakazuje namreč, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov. V 90. letih minulega stoletja so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost, staro od 50.000 do 60.000 let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal, v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu. Arheologi so novo najdbo nemudoma prinesli muzikologu dr. Dragu Kuneju. Zanimalo jih je, ali bi lahko bila glasbilo. Kost je preučil in ugotovil, da gre za predmet, ki je po svojih lastnostih zelo podoben piščali: "Že na prvi pogled se je zdelo, da bi to bila lahko piščal. Kost je imela dve nedvomni luknjici na sredini, simetrični, prav v razmiku človeških prstov, kar je še potrdilo domnevo, da bi lahko bila piščal."

Sorodna novica Arheološko najdišče Divje babe spomenik državnega pomena?

Kost je majhna, meri približno 11 centimetrov. Gre za stegnenico mladega jamskega medveda, živali, ki je že izumrla. A je bila od drugih najdenih kosti jamskega medveda drugačna. Bila je votla, tako kot piščal. Imela je okrogle luknjice, tako kot piščal. A čeprav je bila videti kot piščal, ni nujno, da tudi je. Kunej bi na njo moral zaigrati, da bi preveril, ali je novo odkritje v resnici inštrument, a tega ob sami najdbi ni mogel storiti.

"Ob robovih je bila ta kost odlomljena zaradi starosti. Zaradi tega se ni dalo ugotoviti, kakšne robove je imela. Na izvirno kost se ob najdbi ni dalo neposredno zaigrati, ker je bila tudi počena. Zelo hitro smo naredili repliko in ta je pokazala, da se da na takšno kost oziroma takšen predmet zelo preprosto izvabiti zvok in tudi marsikaj zaigrati," je pojasnil.

Za izdelavo replik je uporabil različne materiale, kot so mavec, glina, kovina in sveže kosti. Presenetilo ga je, kako preprosta je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma preprosta. S tem ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi predvidevanje, da gre resnično za inštrument. Artefakt danes velja za najstarejše glasbilo na svetu. "Razmišljanje, raziskave in poskusi so nedvomno dokazali, da lahko takšna kost z luknjami služi kot glasbilo."

Sorodna novica Rekonstrukcija neandertalčeve piščali zazvenela v rojstnem okolju - Cerknem

Nekateri pa so imeli tudi dvome. Kunej je v tujini spoznal arheologa, ki je na repliko želel zaigrati in se tako prepričati o njeni namembnosti. "Eden od teh raziskovalcev, sicer zelo ugleden arheolog, je želel, tako kot tudi drugi, poskusiti zaigrati na to glasbilo, a mu tudi po več poskusih ni uspelo. Zaradi tega je sklepal: 'Če jaz kot izobražen človek z različnimi sposobnostmi ne morem zaigrati na ta predmet, verjetno ni znal tudi neandertalec, saj se mu pripisuje manj motorike in spretnosti'. S tem se ne strinjam, ker tudi danes lahko vidimo veliko ljudskih glasbil, ki jih je težko izvajati. Po drugi strani pa zelo preprosti ljudje odlično igrajo na takšno glasbilo, medtem pa celo kakšen akademski glasbenik ne zmore iz njega izvabiti niti zvoka. Pri igranju te koščene piščali so bili sicer zelo uspešni otroci, saj jo preprosti, naravni in odprti."

Mnogi glasbeniki so se poglobili umetniške izrazne zmožnosti piščali, med njimi tudi Drago Kunej. Sledili so mu tudi drugi. Nekateri so se vzeli umetniško svobodo tudi pri izdelovanju replik, ki so jih prilagodili svojim željam in potrebam. "Piščal nudi kar nekaj tudi izraznih možnosti, tako da se lahko vešč izvajalec tudi glasbeno izrazi. Takšna piščal bi lahko bila po eni strani nek predmet, s katerim so izvajali zvok, bodisi signalne narave, bodisi v povezavi s kakšnim obredom ali kakorkoli drugače. Lahko bi imela tudi umetniško funkcijo. Ampak veliko je že, da lahko razmišljamo o tem, da so takrat neandertalci namensko izvajali zvok."

To odkritje ima neverjetne implikacije. Do danes smo začetek umetnosti povezovali z modernim človekom. Mislili smo, da se je glasba začela pred približno 40.000 leti, kar se je z odkritjem spremenilo.

Slovenska najdba tako odkriva tančice življenja naših daljnih prednikov, trenutno časovnico začetka umetnosti pa popolnoma spremeni ter jo podaljša globoko v zgodovino. Piščal iz jame Divje babe je edina odkrita domnevna piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša kar 20.000 let.